Ogled vira Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika

{{Originalno raziskovanje}}{{V delu}}

Sedaj, po razlagi, kaj preučuje vsaka podveja pisoslovja in kašna so osnovna označevanja za različne pojave v pisoslovju, se lahko prične dejansko raziskovati pisoslovje.

Sporočilo, ki se preda preko pisnega prenosnika, se imenuje (pisano) '''besedílo''' ali '''zapís'''. Ta pojem zajema vse, kar se zapiše, od raznih poročil in zakonov do SMS sporočil, navodil za uporabo, zapiskov, spletnih objav in knjig. Če je besedilo krajše, se imenuje tudi '''napís'''. Tvorec_ka sporočila se imenuje '''pisec_ka''' (tj. '''pisec''' {{Izgovorjava|ˈpisət͡s|písəc}} za osebo moškega spola, '''píska'''<ref>Čeprav se ta beseda ne pojavlja v SP 2001 ali SSKJ, se uporablja v knjižnem jeziku. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Dobrovoljc2016|Dobrovoljc 2016]])</ref> pa za osebo ženskega spola), prejemnik_ca sporočila (kdor prejme in razume informacije, ne fizičnega sporočila) pa se imenuje '''brálec_ka''' (tj. '''bralec''' {{Izgovorjava|ˈbralət͡s|bráləc}} za osebo moškega spola, '''bralka''' {{Izgovorjava|ˈbrawka|bráu̯ka}} pa za osebo ženskega spola). Proces tvorbe besedila se imenuje '''pisánje''', glagol je '''pisáti'''. Proces razumevanja besedila se imenuje '''bránje''', glagol pa je '''bráti'''.

To poglavje je v nadaljevanju razdeljeno na pet večjih podpoglavij. Zadnja tri poglavja delijo grafetiko po ravneh, od preučevanja najmanjših delov do večjih. Taka delitev ni bila ustvarjena tu, pač pa jo uporablja že Meletis.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 38]])</ref>

== Kazalo ==
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Značilnosti pisnega prenosnika|Značilnosti pisnega prenosnika]] – splošne značilnosti, povezane s pisnim prenosnikom, kako je definiran, kaj vse spada pod pisni prenosnik, kako se piše in kako elektronske naprave shranjujejo tekst
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Paragrafetika|Paragrafetika]] – kako okoliščine pripomorejo k berljivosti, kot npr. osvetljenost in vrsta podlage
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mikrografetika|Mikrografetika]] – značilnosti posameznega znamenja ter njegova delitev na manjše dele
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mezografetika|Mezografetika]] – združevanje posameznih znamenj v vrstice, kakšne so medsebojne interakcije in ostale značilnosti vrstic
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Makrografetika|Makrografetika]] – značilnosti višjih ravni, kot npr. medvrstični razmik, interakcija besedila z nebesednimi spremljevalci (npr. slikami) in zapis v tabelah

== Značilnosti pisnega prenosnika ==
Da bi se lahko poglobili v raziskovanje posebnih značilnosti in načinov uporabe pisnega prenosnika, je najprej potrebno določiti, kaj vse se uvršča pod pisni prenosnik in kaj ne. Na prvi pogled izgleda to zelo lahko: Pisni prenosnik je tisto, kar se zapisuje za razliko od slušnega prenosnika, preko katerega se govori. Problem je v tem, da ni vse, kar se napiše/nariše, del jezikovnega izražanja in zato ne spada vse pod jezikoslovje. Pred obravnavo tega pa je potrebno najprej predstaviti, kako sploh je pisni prenosnik povezan z jezikom.

=== Pisni prenosnik in Hockettove značilnosti jezikov ===
Jezik je odvisen od prenosnika. Brez prenosnika jezik ne more obsajati, saj se ne more predati informacij brez uporabe nekega prenosnika, preko katerega bi se prenesle. Vsako besedilo, pogovor ali drug diskurz je torej del enega (ali več) prenosnikov. To dokazuje tudi prva Hockettova značilnost jezikov, ki naj bi držala za vse jezike. Specifično se on omeji na vokalno-avditorni (slušni) prenosnik, ki naj bi po njegovem bil skupen vsem jezikom.<ref name=":0">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hockett1961|Hockett 1961: 7]])</ref> Pri tej izjavi seveda ni upošteval znakovnih jezikov. Je pa res, da se je pojavil pisni prenosnik za slušnim. To dokazuje dejstvo, da lahko s primerjavo zgodnjih zapisov v različnih  jezikih rekonstruiramo njim skupnega prednika, nek prajezik, ki pa se še ni zapisoval; opiral se je zgolj na slušni prenosnik. Prav tako še danes obstajajo nezapisani jeziki, vendar je določevanje, kateri jezik se redno zapisuje in kateri ne, dokaj težavno.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Robinson2003|Robinson in Gadelii 2003: 2–3]])</ref> Slovenščina se zapisuje, drugače bi bil ta del slovnice za slovenščino brezpomenski, in sicer že od razvoja iz praslovanščine. V Brižinskih spomenikih je zapisana slovenščina še na prehodu iz alpske slovanščine (tj. geolekta praslovanščine) v zgodnjo slovenščino.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Šekli2024|Šekli 2024: 83]])</ref>

Hockett pa je pisni prenosnik iz obravnave izločil tudi iz drugega razloga, saj namreč pisanje ne sledi njegovi tretji značilnosti jezika, ki jo imenuje ''hitri upad'' (angl. ''rapid fall''). Ta značilnost opisuje, da mora biti prejemnik sporočila relativno blizu tako časovno kot krajevno ustvarjalcu sporočila ob trenutku stvaritve sporočila, da bo komunikacija uspešna.<ref name=":0" /> To drži za slušni in znakovni prenosnik. Da lahko poslušalec sliši govorca, morata biti dokaj blizu drug drugemu in to ob času, ko govorec govori. Če se poslušalec pojavlja na drugem koncu zemlje, brez uporabe tehnologije ne more slišati, kar govorec govori. Časovna omejenost je tudi pomembna; nekdo ne more vedeti, kaj točno bo nekdo rekel čez petdeset let ali je rekel pred petdesetimi leti, ne glede na to, kako blizu je trenutno tej osebi. Zaradi tega tudi ni mogoče vedeti, kako točno so govorili ljudje pred zapisom jezika, vendar se temu lahko z rekonstrukcijami približamo. Podobno je tudi z znakovnim prenosnikom. Dandanes se lahko posname nekoga, ki govori in to lahko nekdo drug posluša nekje daleč stran ali kasneje, vendar to vključuje pretvorbo informacij iz slušnega prenosnika v elektronsko obliko, v kateri je lahko shranjena, dokler ne doseže nekega oddaljenega kraja v prihodnosti, ko se spet pretvori v slušni prenosnik. To torej ne izpodbija tretje Hockettove značilnosti.

Drugače pa je s pisnim prenosnikom, ki je inherentno trajen. Kar nekdo zapiše, se lahko potencialno ohrani za tisoče let in se besedilo po vsem tem času še vedno prebere, če se pozna jezik oz. je besedilo možno dekodirati. Tako lahko tudi besedilo prepotuje tisoče kilometrov in prebere drugje, tudi brez uporabe elektronskih naprav, npr. s pošiljanjem pisma. To omogoča tudi, da se z današnjimi jezikoslovnimi metodami analizira starejša, še ohranjena besedila, zaradi česar se lahko dokaj dobro razišče jezikovne značilnosti že izumrlih jezikov. Zaradi tega pisni prenosnik ne sledi tretji Hockettovi značilnosti, česar se je tudi Hockett zavedal.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hockett1961|Hockett 1961: 11–12]])</ref> Slušni in znakovni prenosnik sta '''nêtrájna''' '''prenôsnika''', pisni prenosnik pa '''trájni prenôsnik'''. To je poglavitna razlika, ki ločuje pisni prenosnik od ostalih dveh.

=== Koncept orodja in podlage ===
Za sporazumevanje preko slušnega prenosnika niso potrebni kakšni dodatni pripomočki. Glas se proizvede z glasilkami, sliši se z ušesi, glas pa se prenaša preko zraka, ki pa je potreben za življenje na sploh, torej je vedno prisoten v neki meri okoli govorca. Kdaj seveda ni možno komunicirati brez uporabe dodatnih naprav, npr. telefona ali megafona, vendar za nek tipičen primer komunikacije preko slušnega prenosnika te niso potrebne.

Nasprotno pa je za pisni prenosnik potrebna uporaba drugih predmetov.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Dürscheid2016|Dürscheid 2016: 31]])</ref> Brez njihove uporabe bi lahko le pisali s prstom ali krvjo po koži, česar pa se v praksi ne izvaja, saj je nepraktično in neobstojno. Za pisanje se tako običajno uporabljata dva predmeta – neko orodje za pisanje in podlaga. Podlaga je tisti predmet, ki bo sporočilo ohranil in prenašal, orodje pa tisti pripomoček, s katerim se na podlago napiše sporočilo. Orodje je tako potrebno le za pisanje sporočila in za branje ni potrebno, medtem ko je podlaga potrebna tako za pisanje, prenos in branje sporočila. Z drugimi besedami, sporočilo lahko prebere tisti, ki ima podlago s tem sporočilom, in ne tisti, ki ima pisalo, ki je to sporočilo napisalo.

Orodje in podlago lahko predstavlja mnogo predmetov. Dandanes ima vlogo orodja pogosto tipkovnica, vlogo podlage pa računalnik. Tradicionalno se je uporabljalo neko pisalo in papir. Tudi ni obvezno, da sta tako podlaga kot pisalo oba neka zunanja predmeta, kdaj je lahko le eden izmed njiju. Če se s prstom piše v pesek na plaži ali po zaslonu na dotik, prevzame vlogo orodja prst, če pa si nekdo zapiše nekaj na roko ali pa vtetovira napis, prevzame vlogo podlage koža. Pri zapisu se torej izbere določeno orodje in podlago. Možne izbire je veliko, nekaj pogostejših primerov pa je naštetih v nadaljevanju.

==== Orodje ====
Orodje omogoča, da se na podlagi pusti vidno obliko, bodisi sled, bodisi odtis, ki jo je mogoče razločiti od ostale podlage. Tako se prazni podlagi doda razgibanost, zmožno prenašati informacije, ki se lahko kasneje preberejo. Razlike v obliki in poziciji teh oblik oz. njihovo pomanjkanje omogoča, da se lahko po dogovojenih pravilih (ortografiji) podlagi doda podatke o izjavi, ki jih potem podlaga ohrani in se jih lahko kasneje prebere.
[[Slika:Prostor v pisavi.png|sličica|350x350_pik|Označeni prikaz pozitivnega in negativnega prostora.]]
Del podlage, ki predstavlja večino podlage, se imenuje '''negatívni''', '''béli''' ali '''prázni prôstor'''. To je običajno tisti prostor, ki ga pisalo ni spremenilo, tj. ni bil pobarvan s pisalom oz. ni del izbočene pike, torej nosi barvo oz. izbočenost podlage. Deli, katere je pisalo spremenilo, torej pobarvani oz. izbočeni deli, se imenujejo '''pozitívni''' ali '''pôlni prôstor'''.<ref>Točno poimenovanje v grafetiki temu pojavu še ni bilo dodeljeno. Poimenovanje ''pozitivni'' oz. ''beli'' ter ''negativni'' je izvzeto iz tipografije oz. oblikovanja, npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Yalanska2025|Yalanska 2025]]). Poimenovanje ''prazni'' ter ''polni'' je posplošeno iz poimenovanja ''empty space'', ki je v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 38]]) uporabljen za prostor med znamenji.</ref> Primer, ko pisalo spremeni negativni prostor, je npr. klesanje okoli znamenj, da so ta izbočena. Presledek v taki obravnavi torej nima nič pozitivnega prostora.

Da lahko pisalo pusti berljiv odtis, se mora izbrati pravilno kombinacijo pisala in podlage, saj npr. s kemičnim svinčnikom ne more pisec pisati po zaslonu računalnika, ampak mora izbrati kako drugo podlago, npr. list papirja. Vsaka kombinacija pisala in podlage torej ne omogoča uspešnega zapisa. Prav tako mora pisalo v vizualnem prenosniku pustiti primarno barvno sled, v taktilnem pa izbočiti podlago za zapis, kar privede do tega, da se pisala precej razlikujejo med obema tipoma.

Predmetov, ki bi delovali kot pisalo, je veliko in so zelo odvisni od situacije. Kljub temu se v večini primerov uborablja zgolj nekaj predmetov, ki so specifično namenjeni pisanju, npr. svinčnik ali tipkovnica, čeprav je košček oglja ravno tako primeren za pisanje na papir, na samotnem otoku pa se lahko na plaži napiše ''SOS'' tudi s postavljanjem vej v obliki teh črk.

===== Za vizualni prenosnik =====
[[Slika:4 Bic Cristal pens and caps.jpg|sličica|Kemični svinčniki so primer pisala, ki pusti barvno sled.]]
Orodja, namenjena pisanju v [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Delitev pisnega prenosnika|vizualnem prenosniku]] (latinici), morajo za pisanje tako spremeniti podlago, da se spremembo lahko vidi. To se lahko naredi tudi z dolbenjem, saj se lahko nato vidi sence, ki omogočajo prepoznavo, vendar to ni nujno potrebno. Orodje lahko zgolj pusti tanek sloj barve na podlagi, kot se zgodi npr. pri pisanju s kemičnim svinčnikom ali flomastrom, dandanes pa lahko ta proces poteka tudi elektronsko in pri pisanju po zaslonu na dotik naprava sama zazna gibanje prsta ali posebnega pisala ter nato izriše sled na zaslonu. Glavni načini puščanja vidne sledi so torej trije:

* Z iz- oz. vbočevanjem podlage, npr. klesanjem v kamen, pisanjem s prstom po mivki, lepljenjem predmetov na podlago v obliki črk ipd.

* S puščanjem barvne sledi, npr. pisanjem s svinčnikom, čopičem, nalivnim preresom, flomastrom, tipkovnico na tipkarskem stroju, tiskanjem ipd.

* Elektronsko prikazovanje s piksli na zaslonu, npr. pisanjem s tipkovnico na elektronsko napravo, po zaslonu na dotik, pisanjem z elektronskim pisalom ali z diktiranjem.

Glede na stanje orodja se lahko napravi še dodatno delitev. Deli se lahko glede na to, ali mora ta predmet biti skupaj s podlago, da se sporočilo lahko prebere ali ne. Kot že omenjeno, podlaga je tista, ki je nujna za prenos sporočila, pisalo pa v veliko primerih ni nujno, da je prisotno ob branju. Ko nekdo piše s kemičnim svinčnikom, se lahko kemik izgubi ali celo uniči in bo zapis še vedno berljiv. Drugače pa je v primerih, kot je npr. oblikovanje besede SOS iz vej. V tem primeru imajo veje vlogo pisala, ampak če se jih umakne ali uporabi za zakuriti ogenj, sporočilo ne bo več berljivo.

Bolj natančno, glavna razlika je v tem, ali se za pisanje znamenja porabi celotno orodje ali ne. V drugem primeru je potrebno porabiti celotno ali več vej za zapis, medtem ko se pri pisanju s svinčnikom porabi le majhen del svinčnika, drugi del pa je za prenos sporočila nepomemben. Svinčnika se vselej ne more uporabljati v nedogled, saj ga bo nekoč zmanjkalo, poleg tega pa se lahko še vedno odstrani del na podlagi z radiranjem, kar tudi povzroči, da je sporočilo neberljivo. Bolj precizna delitev je torej glede na to, koliko znamenj se lahko zapiše z enim kosom pisala. Za oblikovanje besede SOS iz vej je potrebnih več vej za oblikovanje enega znamenja, medtem ko se s svinčnikom lahko napiše na tisoče znamenj, preden ga zmanjka. Zmožnost pisanja na elektronske naprave je v teoriji omejena le na dostop do elektrike, vendar v praksi pride do poškodb in obrabe, ki onemogočata, da bi se lahko nanje napisalo neskončno znamenj.

===== Za taktilni prenosnik =====
[[Slika:Slate and Stylus 3.jpg|sličica|Tri tablice in dve igli za pisanje brajice.]]
[[Slika:Refreshable Braille display.jpg|sličica|Brajeva vrstica za prikazovanje brajice.]]
Orodje v [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Delitev pisnega prenosnika|taktilnem prenosniku]] (brajici) mora tako spremeniti podlago, da se lahko spremembo začuti s tipanjem. Pod to bi sicer lahko spadalo tudi spreminjanje teksture ali temperature podlage, vendar v praksi se v brajici izboči podlago, kar se potem lahko začuti, tj. naredi brajevo piko. Tako kot v vizualnem prenosniku se lahko tudi v tem primeru to stori na različne načine. Najpogosteje se podlago izboči, pri čemer se pisalo ne porablja. Gledano iz druge strani lista je na mestu pike vdolbina, torej le premakne obstoječo podlago in ničesar ne dodaja. Redkeje se podlagi odvzema ali dodaja snov, ki napravi razliko. S klesanjem se lahko odvzame sloj podlagi za tvorbo negativnega prostora, medtem ko postanejo neizklesani deli izbočeni. Podobno se lahko snov doda tam, npr. nalepi kose lesa, oblikovane kot brajeva pika, kjer naj bi bile brajeve pike, tako da postane tisti del izbočen, vendar je to redko. Podlaga v tem primeru ni izkrivljena kot v prvem primeru, ampak ji je nekaj dodano. Načini so torej trije, z množično prevlado prvega:

* Z izbočevanjem podlage, npr. s tablico in iglo, brajičnim tiskalnikom in brajično vrstico.

* Z odvzemanjem podlage za tvorbo negativnega prostora.

* Z dodajanjem podlage za tvorbo pozitivnega prostora.

==== Podlaga ====
Podlaga je tista, ki prenaša sporočilo in na katero se piše. Orodje nekako spremeni dele podlage, kar je nato možno kasneje razbrati in tako prepoznati znamenja. Pomembno je, da je neko pisalo zmožno spremeniti podlago v tolikšni meri, da se spremembe lahko prepozna, podlaga pa mora biti sposobna ohraniti te spremembe čim bolj vidne oz. tipne do časa branja.

Za razliko od orodja je obvezno imetje podlage za uspešno branje. Če se podlaga uniči, postane branje nemogoče. Bralec mora biti v neposredni bližini podlage, iz katere ali z gledanjem ali tipanjem prebere zapisano. Od pisanja do branja lahko podlaga ohrani zapis zelo dolgo časa, sama pa medtem lahko prepotuje zelo veliko razdaljo.

Idealna nepopisana podlaga z vidika berljivosti je ravna in za vizualni prenosnik enobarvna. Kakršna koli nagubanost podlage bi se lahko zamenjala z brajevo piko ali oteževala njihovo zaznavanje, v vizualnem prenosniku pa tudi ustvarjala neželene sence in popačene oblike znamenj. Kljub temu se kdaj vseeno piše z vizualnim prenosnikom po neravni podlagi, npr. na zemljevidu, ki prikazuje relief z izbočevanjem podlage, kdaj pa se tudi zaradi varčevanja s prostorom napis natiska na istem mestu, kot se izboči brajeve pike. Podlaga je pogosto tudi barvno okrašena, pri tem pa je potrebno paziti, da je med pozitivnim in negativnim prostorom še vedno dovolj velik kontrast za lahko branje.

Dandanes imata vlogo podlage najpogosteje papir in zaslon, v preteklosti pa so se pogosto uporabljali tudi pergament, papirus, kamen, les, bambus, glinene tablice ali kosti. Med manj pogoste podlage spadajo tudi npr. kovina, plastika in steklo ter tudi pesek na plaži in koža, saj se na vse te podlage lahko z nekim pisalom zapiše sporočilo.
[[Slika:Pomanjkanje podlage.png|sličica|373x373_pik|Približek prikaza dveh tipov pomanjkanja dela podlage.]]
V posebnih primerih se podlaga lahko pojavlja tudi v okrnjeni obliki in je opredmeten le pozitivni, redkeje le negativni prostor. Tak primer je npr. neonski napis. Kot orodje za pisanje se lahko obravnavalo stroje, ki so napis oblikovali, ki torej predstavlja pozitivni prostor. Negativni prostor pa ni opredmeten. Nekdo lahko vzame iz proizvodnje zgolj ta napis in, če ga izobesi pravilno, bo napis še vedno berljiv. V takem primeru negativni prostor predstavlja vse, kar se nahaja v ozadju v trenutku branja, npr. stena, steklo ali nebo, lahko pa je tudi bolj barvito, ali celo premikajoče se. Če bi v teoriji nekdo držal tak napis nad množico ljudi, bi bil še vedno berljiv. Podobna taka primera sta tudi pisanje po zraku z droni ter branje po prozornem zaslonu oz. projekciji na steklo. Druga možnost je, da ni opredmeten pozitivni prostor, kar bi se nanašalo na rezanje črk ven iz podlage, npr. kot pri šablonah za risanje s sprejem. Oba primera sta bolj redka za vizualni prenosnik, za taktilni prenosnik pa tega pojava v praksi ni. Nadomeščanje dela podlage z ozadjem se ne more pravilno pokazati na zaslonu, ker to za zaslon ne velja, vendar je na desni sliki prikazan približek, če si belo ozadje predstavlja kot prozorno, skozi katero se lahko vidi skozi zaslon.

=== Delitev pisnega prenosnika ===
Trajnost in uporaba orodja in podlage sta dve definicijski lastnosti pisnega prenosnika. Ob podrobnejšem pogledu pa se lahko ugotovi, da to ni en prenosnik, ki bi imel v vseh primerih enak način branja, pač pa obstajata dva podtipa pisnega prenosnika, primarno glede na to, kako se prenosnik bere. Prvi tip se bere z gledanjem, drugega pa s tipanjem. Večina ljudi je bolj navajenih na prvi tip, medtem ko je drugi primarno namenjen slepim in slabovidnim ter drugim, ki komunicirajo z njimi. Razlike med obema se pojavljajo tudi v izbiri [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|orodja za pisanje]], kot je že bilo ločeno pri obravnavi.

Znamenja v prvem tipu se bere tako, da se z gledanjem prepozna, kar je napisano. Znamenja se morajo torej vidno razlikovati od podlage, npr. z uporabo drugačne barve za pisanje, kot je podlaga, ali z drugačno svetlostjo na zaslonu. Poleg tega je za branje potrebna svetloba, ki ni potrebna za drugi tip. Tak tip prenosnika je bolj pogost in se je prvi pojavil; načeloma tega uporabljajo vsi pismeni ljudje, ki niso slepi ali slabovidni. Primeri zapisa v takem tipu pisnega je prenosnika je ta slovnica. V bistvu je vse, kar je napisano v latinici del tega tipa prenosnika. Prav tako pod ta tip prenosnika spadajo zapisi v cirilici, arabici, grški pisavi, ali s pismenkami – sem spadajo več ali manj vse danes pogosteje uporabljene pisave razen brajice. Kot je Hockett poimenoval slušni prenosnik vokalno-avditorni, tj. po načinu tvorbe in razumevanja sporočila, bi se ta imenoval '''kinétično-vizuálni prenôsnik''' (iz stgr. ''κινητικός'' (''kīnētikós'') ‚premičen‘ + lat. ''visualis'' ‚viden‘), saj se piše s prekimanjem orodja, bere pa z gledanjem. V kontekstu obravnave brajice se ta tip imenuje '''čŕni tísk'''.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 5]])</ref>

Besedilo, napisano v drugem tipu prenosnika, se bere namesto z gledanjem s tipanjem. Na vsako znamenje se položi blazinico prsta in občuti obliko znamenja. Za ta tip torej ni pomembna barva površine, temveč njena nagubanost. Za branje torej ni pomembna svetloba (bere se lahko tudi v temi), vendar se pa mora bralec površine dotikati, zaradi česar je največji odmik podlage, da lahko bralec še vedno prebere besedilo, omejeno na dolžino rok, za razliko od prvega tipa, kjer je ta razdalja lahko veliko večja, omejena s tem, kako majhna znamenja lahko oči še razberejo. Ker je potreben dotik podlage, tudi niso vse podlage primerne; napisa »Pazi, vroče!« ni primerno v brajici zapisati na podlago, ki je vroča, ampak je potrebna neka druga podlaga, ki bralca ne bo opekla pri branju. Tega problema v prvem tipu ni. Po Hockettovem načinu poimenovanja, bi se ta tip imenoval '''kinétično-taktílni''' '''prenôsnik''' (iz stgr. ''κινητικός'' (''kīnētikós'') ‚premičen‘ + lat. ''tactilis'' ‚tipen‘), saj je neko premikanje za pisanje, bere se ga pa s tipanjem.

Teh dveh poimenovanj za podtipa prenosnika si ni izmislil Hockett, ampak sta bila tako poimenovana v tem delu. V resnici je med obema tipoma, gledano povsem grafetično, nekaj prekrivnosti, saj se lahko v določenih primerih besedilo tako vidi kot tipa. Če se npr. napiše nekaj s svinčnikom ali čopičem, natisne ali se izpiše na zaslonu, je podlaga še vedno ravna, da oseba ne more začutiti sprememb v nagubanosti. V takem primeru je prenosnik povsem vizualni in se s tipanjem nikakor ne more prebrati besedila. Predvsem v preteklosti pa se je za povzočanje vidne spremembe, ki je omogočila videnje znamenj, oblike vklesalo v kamen ali odtisnilo v glino. Znamenja je možno videti zaradi senc, ki se zaradi tega pojavijo, hkrati pa je vsaj v teoriji možno prebrati pisavo tudi s tipanjem oz. se lahko vsaj začuti, da je tam nekaj zapisano. V primerih kot npr. vklesani latinici slednje sicer ni bil primaren namen klesanja. Taktilni prenosnik se lahko zaradi istega razloga tudi vidi, vendar je v tem tipu primarna vloga izboklin to, da se jih lahko začuti, kar ga ločuje od prejšnjega primera. Tako se lahko pisni prenosnik razdeli tudi na tri tipe:

* ''Čisti'' vizualni prenosnik, ki se ga lahko prebere z gledanjem, vendar nima nikakršnih izboklin ali udorov v pisanju.

* Vizualni prenosnik, kjer se obliko znamenj označi z vrezovanjem, klesanjem, dolbenjem ipd. Znamenja se tako lahko tudi občuti, vendar to ni primarni namen.

* Taktilni prenosnik, kjer se obliko znamenj prav tako označi z izboklinami ali vdori, vendar je pri tem načinu bolj pomembno to, da se lahko znamenja občuti, to, da se jih tudi vidi, pa je sekundarnega pomena.

==== Prikaz v drugem prenosniku ====
Kdaj je zaželeno, da se zgolj prikaže izgled znamenja v drugem tipu prenosnika. To je zelo uporabno npr. za prikaz, katero brajevo celico izbrati pri pretvarjanju iz črnega tiska; tako se lahko zapiše izgled celice tudi na računalnik brez posebnih brajičnih pripomočkov in se jih lahko prikaže na zaslonu, natisne z običajnim tiskalnikom ali zapiše s svinčnikom. Nekaj primerov je npr. {{Brajica|koda=1235|znamenja=⠗}}, {{Brajica|koda=234|znamenja=⠎}} in {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}. Pri takem zapisu se je pomembno zavedati, da je tak zapis sedaj popolnoma vizualnega tipa in se ga s tipanjem ne more prebrati. Za branje s tipanjem je potrebno znamenja take oblike natisniti s posebnim brajevim tiskalnikom. Reprezentacija vizualnega prenosnika v taktilnem je redko načrtna.

===== Prikaz brajice v vizualnem prenosniku =====
Kadar želi nekdo, ki lahko bere vizualni prenosnik, videti obliko brajevih celic, lahko to stori, ne da bi moral kupiti brajev tiskalnik oz. brajevo vrstico. Razlike v nagubanosti površine se tako spremeni v razlike v barvi površine. To omogoča prikaz izgleda brajevih celic na zaslonih in možnost tiskanja na navadnih tiskalnikih, vendar pa jih v taki obliki ni mogoče brati taktilno.

Vse brajeve kombinacije imajo dodeljene svoje znake v Unicodu, ki so vkodirani v bloku [https://www.unicode.org/charts/PDF/U2800.pdf Brajevi vzorci]. Kombinacije šesttočkovne brajice so vkodirane v razponu U+2800..U+283F z dodatkom za osemtočkovno brajico v razponu U+2840..U+28FF.

Na splošno so se uveljavili trije različni načini prikazovanja brajice v vizualnem prenosniku. Vsem trem je skupno, da izbočene brajeve pike zaznamujejo z barvo pisala (tj. drugo barvo, kot je podlaga), razlikujejo se pa po zaznamovanju nerealiziranih pik (tistih, ki niso izbočene). Ti tipi so naslednji:<ref>Imena so dodeljena tu.</ref>
[[Slika:Tipi brajice@4x.png|sličica|506x506_pik|Zapis povedi ''Tilen je pomil tla.'' v brajici v črnem tisku, prikazana na tri načine.]]

* '''nêobrísni prikáz'''
* '''obrísni prikáz'''
* '''točkôvni prikáz'''

Neobrisni prikaz najbolj resnično prikaže izgled brajeve celice, saj povsem zlije neizbočene pike s podlago, tako kot je to tudi v taktilnem prenosniku. Poleg tega so oblike enake za šest- in osemtočkovno brajico, medtem ko v drugih dveh primerih pride do razlike, saj v slednjem primeru morata v osemtočkovni brajici biti vedno označeni še sedma in osma pika, medtem ko je v neobrisnem prikazu v obeh primerih le ena oblika. Slabost takega zapisa je, da je kdaj težko razločiti med različnimi vrsticami ali stolpci, npr. med posamezno zapisanimi {{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}, {{Brajica|koda=356|znamenja=⠴}} in {{Brajica|koda=678|znamenja=⣠}} ali {{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}} in {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}.

Obrisni prikaz, kot je uporabljen v [https://www.unicode.org/charts/PDF/U2800.pdf Unicodu], prikazuje neizbočene pike z obrisom, torej kolobar enake velikosti kot realizirana pika, vendar je sredina kroga iste barve kot podlaga (ni pobarvan kot realizirane pike). Točkovni prikaz, ki ga uporablja tudi komisija za slovensko brajico,<ref>gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016]])</ref> prikaže nerealizirane pike kot manjše pikice, bistveno manjše od prikaza izbočenih pik, ki pa so polne za razliko od obrisnega prikaza. Z uporabo enega izmed teh prikazov se lažje ugotovi, katere pike so izbočene v celici, in hitreje se lahko določi, ali je brajica šest- ali osemtočkovna, ker je v vsaki celici prikazano celotno število pik. Se pa zaradi prikaza nerealiziranih pik pri majhni velikosti pisave zgodi, da je težko hitro prepoznati, katero znamenje je predstavljeno, in je v takem aspektu veliko bolj primeren neobrisni prikaz.

Po številu segmentov ima neobrisni prikaz enako število segmentov kot zapis v taktilnem prenosniku, točkovni prikaz ima vedno šest (šesttočkovna brajica) oz. osem (osemtočkovna brajica) pozitivnih segmentov in enega negativnega (ozadje). Obrisni prikaz ima prav tako vedno šest oz. osem pozitivnih segmentov, negativnih segmentov pa ima sedem oz. devet minus število prikazanih pik v celici zaradi praznin za prikaz nerealiziranih pik. Ti podatki so matematično prikazani v naslednji preglednici:
{| class="wikitable"
|+Število pozitivnih in negativnih segmentov v posameznih prikazih brajice
! colspan="2" |Tip prikaza
(<math>n</math> je št. izbočenih pik v celici)
!Št. poz. segmentov
!Št. neg. segmentov
(ozadja)
|-
| colspan="2" |V taktilnem prenosniku
|<math>n</math>
|<math>1</math>
|-
| colspan="2" |Neobrisni prikaz
|<math>n</math>
|<math>1</math>
|-
| rowspan="2" |Obrisni prikaz
|Šesttočkovna brajica
|<math>6</math>
|<math>7 - n</math>
|-
|Osemtočkovna brajica
|<math>8</math>
|<math>9 - n</math>
|-
| rowspan="2" |Točkovni prikaz
|Šesttočkovna brajica
|<math>6</math>
|<math>1</math>
|-
|Osemtočkovna brajica
|<math>8</math>
|<math>1</math>
|}

===== Prikaz latinice v taktilnem prenosniku =====
Brajica je glede na vizualni prenosnik zelo omejujoča glede možnega izgleda znamenj in je natančen prikaz oblike znamenj vizualnega prenosnika v brajični vrstici ali na dokumentu, natisnjenim z brajičnim tiskalnikom, nemogoč. Preproste oblike se lahko nekako aproksimira, npr. {{Oklepaji|znamenja=N}} se lahko prikaže kot {{Brajica|koda=1234 26 123|znamenja=⠏⠢⠇}}, vendar je tak zapis nestandarden, prav tako pa bi se lahko hitro zamenjalo tak zapis za pretvorbo v brajico in bi tako bralec mislil, da piše ''p?l''. Tak način prikaza pa definitivno ne more zadovoljiti potreb prikaza vseh znamenj vizualnega prenosnika, saj se že {{Oklepaji|znamenja=8}} ali {{Oklepaji|znamenja=&}} težko tako prikaže, kaj šele znake KJKV.

Za resničen prikaz oblike znamenj vizualnega prenosnika v taktilnem prenosniku se mora na nek drugačen način odtisniti obliko znamenja, po možnosti tako, da je izbočen, da se lahko natančno otipa obliko. Tak zapis je že eden izmed tipov vizualnega prenosnika, vendar je pri takem pisanju možnost otipavanja oblike znamenj načeloma nenačrtna. Ob takem pisanju se je potrebn zavedati, da čeprav se lahko vsaj v teoriji otipa obliko znamenj, je za slepo osebo to tako tuje kot je gledanje brajice za povprečno videčo osebo.

==== Pretvarjanje med prenosnikoma ====
En jezik lahko uporablja oba tipa prenosnika. Slovenščina je eden izmed teh jezikov, saj se lahko zapisuje tako z latinico kot s šesttočkovno brajico. Sicer ima vsak izmed tipov svoje značilnosti, vendar sta vsaj v slovenščini tesno povezana do točke, da se lahko pretvorbo skoraj avtomatizira. Brajični pravopis je v slovenščini vezan na zapis v črnem tisku in se večino znamenj lahko ugotovi s preprosto transliteracijo v en ali drug zapis. Kljub temu pa je veliko primerov, ko se ne more enolično določiti avtomatske pretvorbe in je treba poznati tudi jezikovno vlogo zapisa in pravopisna pravila, še posebej pri pretvorbi iz brajice v latinico.

===== Iz latinice v brajico =====
V tem poglavju je predstavljen algoritem, po katerem se iz gajice (trenutnega vizualnega črkopisa) pretvarja v brajico (taktilni črkopis). Predstavljene so le standardizirane pretvorbe, kar ne zaobjema vseh znamenj, ki so v tej slovnici predstavljeni. Algoritemsko nepredvidljive in pomensko pogojene spremembe in izjeme, vezane na korak algoritma, so predstavljene na koncu vsakega koraka. V primeru pojavitev znamenj, ki nimajo standardizirane pretvorbe, se poljubno določi pretvorbo, ki se jo opiše na začetku besedila. Enako velja za morebitne dodatne sloge.<ref name=":1">Algoritem je predrugačen zapis pravil iz standarda, tj. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016]]). V primeru dvoumnosti ali neskladnosti se upošteva tisto, kar je zapisano v standardu.</ref> Tu je podan le hiter pregled, primeri so podani pri razlagi vsakega pojava. Korelacija med posameznimi znamenji je podana tudi pri obravnavi vsakega znamenja.

'''Korak 1:''' Če se dva sloga začneta na isti točki besedila, najprej vstavi znamenja za tistega, ki se konča kasneje. Pred prvim znamenjem, zapisanim v krepkem slogu vstavi {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}}, pred podčrtanim vstavi {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}}, pred ležeče zapisanim vstavi {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}}. Pred prvim sledečim znamenjem, ki nima več te značilnosti, in vsemi presledki pred njim vstavi {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}. Začni korak 1 od začetka od tiste točke v besedilu naprej do konca besedila. Na koncu besedila, če je bilo na zadnje vstavljeno {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}}, {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}} ali {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}}, vstavi po zadnjem znamenju {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}.

Standard tako določa označevanje sloga, vendar je v primeru, da se nek slog konča sredi besede, če je npr. krepko zapisana le ena črka ali nekončni del besede, potem, če je sledeče znamenje {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=p}} ali {{Oklepaji|znamenja=l}}, to privede do dvoumnosti, saj algoritem ustvari zaporedje, ki je povsem enako kot oznaka za začetek krepkega, podčrtanega ali ležečega sloga.

'''Korak 2:''' V nadaljevanju tega koraka ne upoštevaj nadpisanih in podpisanih (sklopov) znamenj, ki naj bi bila del ulomka. Pred sklopom (dveh ali več) nadpisanih znamenj (tj. slogovno nadpisanih znamenj ali tistih zapisanih s posebnim znakom iz Unicoda) vstavi {{Brajica|koda=346 126|znamenja=⠬⠣}}, na koncu sklopa pa {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}. Pred sklopom podpisanih znamenj vstavi {{Brajica|koda=12346 126|znamenja=⠯⠣}}, na koncu sklopa pa {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}. V primeru enega nadpisanega znamenja se pred njega vstavi {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}}, v primeru enega podpisanega znamenja pa se pred njega vstavi {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}. Izjema so kemijske enačbe, kjer se ne vstavlja posebnih znamenj, npr. H<sub>2</sub>O se zapiše kot  {{Brajica|koda=46 125 3456 12 46 135|znamenja=⠨⠓⠼⠃⠨⠕}} (tj. kot da bi pisalo {{Oklepaji|znamenja=H2O}}), kar pa ni algoritemsko predvidljivo.

'''Korak 3:''' Ulomke, ali so zapisani v matematičnem pogonu, npr. {{Oklepaji|znamenja=<math>{3 \over 8}</math>}}, z dodeljenim znakom, npr. {{Oklepaji|znamenja=⅜}} ali pa sestavljen iz več znakov, npr. {{Oklepaji|znamenja=³⁄₈}} ali {{Oklepaji|znamenja=3/8}}, se obravnava posebej. Če pred ulomkom ni presledka in je npr. napisan celi del, vstavi presledek. Če števec in imenovalec sama nista ulomka, potem pred števec vstavi {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}, namesto ulomkove črte {{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}}, po imenovalcu pa {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}}. Če je števec ali imenovalec ulomek, potem ulomkom znotraj večjega ulomka vstavi pred števec {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}, namesto ulomkove črte {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}} (poševnico), po imenovalcu pa {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}}. Večji ulomek se še vedno označuje enako, tako da pride lahko na začetku ali koncu do dveh zaporednih {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}} oz. {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}}.

'''Korak 4:''' Med korenom ({{Oklepaji|znamenja=√}}) in predhodnim znamenjem, ki ni presledek, vstavi presledek. Če je stopnja korena zapisana, jo zapiši desnostično pred koren. Pred sklopom znamenj pod korenom vstavi {{Brajica|koda=1246 126|znamenja=⠫⠣}}, na koncu sklopa pa {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}. Če je pod korenom le eno znamenje, pred njim vstavi {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}. Koren se izbriše, tako da je izpisana stopnja stična z {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}.

'''Korak 5:''' Vsa znamenja v besedilu se zapiše v osnovnem slogu. Brajeve celice namreč ne morejo biti ležeče, krepke, podčrtane ipd.

'''Korak 6:''' Če se pojavita skupaj dve ali več velikih črk, na začetku sklopa vstavi {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, črke sklopa pa naprej obravnavaj kot male, npr. {{Oklepaji|znamenja=ZDA}} obravnavaj kot {{Oklepaji|znamenja=⠸zda}}. Če sklopu prej sledi mala črka kot trdi prelom, presledek, števka ali {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}, pred malo črko vstavi {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}. Izjema temu pravilu je uporaba črk za pisanje rimskih števil, pred katere se vedno vstavi {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, tudi če je le eno znamenje.

'''Korak 7:''' Kadar se označuje vezi v racionalni kemijski formuli, zapiši enojno vez z {{Brajica|koda=14 14|znamenja=⠉⠉}}, dvojno z {{Brajica|koda=1245 1245|znamenja=⠛⠛}}, trojno pa z {{Brajica|koda=1346 1346|znamenja=⠭⠭}}. Vrstico ali verz se oštevilči z {{Brajica|koda=6 56 1236|znamenja=⠠⠰⠧}}, katerim levostično sledi število, odstavek se oštevilči z {{Brajica|koda=6 56 135|znamenja=⠠⠰⠕}}, katerim levostično sledi število, poglavje pa z {{Brajica|koda=6 56 1234|znamenja=⠠⠰⠏}}, katerim levostično sledi število.

'''Korak 8:''' Pred prvo števko števila vstavi {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}}. Če ima število decimalno vejico (ali piko), to zamenjaj z {{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}, morebitna ločila tisočic (najpogosteje pika ali presledek) pa z {{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}}. Če sklopu prej sledi mala latinična črka kot trdi prelom, presledek (ki ni ločevalec tisočic), ločilo (ki ni decimalna vejica ali ločevalec tisočic) ali {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, pred malo črko vstavi {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}. Pri zapisu ure se {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}} zapiše le na začetku sklopa. Izjema je tudi pisno računanje, kjer ni potrebno pisati znamenja {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}}, če so števila zapisana že v prejšnji vrstici in se za njimi ne pojavlja črka. Če je vmes prazna vrstica, se znamenje ponovno zapisuje.

'''Korak 9:''' Razen {{Oklepaji|znamenja=ç}} in {{Oklepaji|znamenja=u̯}} druga znamenja z diakritičnim znamenjem razstavi na osnovno znamenje in diakritično znamenje, in sicer v ravno obratnem zaporedju, kot je zaporedje kod v Unicodu, tj. najprej bolj oddaljena diakritična znamenja, nato bližja diakritična znamenja in nazadnje osnovno znamenje, {{Oklepaji|znamenja=ǘ}} se tako razstavi v {{Oklepaji|znamenja=´¨u}}.

'''Korak 10:''' Kadar se {{Unicode|00AD|ne|ime=soft hyphen}} (deljaj) pojavlja na koncu vrstice, ga zapiši kot {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}, drugače ga ne zapiši.

'''Korak 11:''' Če se pretvarja v brajico prve ravni, ta korak izpusti. Če se pretvarja v brajico druge ravni, zamenjaj:
{| class="wikitable"
|+Brajične menjave, prisotne le na drugi ravni
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0028}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0029}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|004C}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=46 126|znamenja=⠨⠣}}
|-
|{{Unicode|004E}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=46 1246|znamenja=⠨⠫}}
|-
|{{Unicode|0053}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=46 23456|znamenja=⠨⠾}}
|-
|{{Unicode|006C}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|-
|{{Unicode|006E}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}
|-
|{{Unicode|0073}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|-
|{{Unicode|0160}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=46 12356|znamenja=⠨⠷}}
|-
|{{Unicode|0160}} + {{Unicode|010D}}
|{{Brajica|koda=46 12346|znamenja=⠨⠯}}
|-
|{{Unicode|0161}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|-
|{{Unicode|0161}} + {{Unicode|010D}}
|{{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}
|}
'''Korak 12:''' Tako pretvori posebna znamenja z diaktičnim znamenjem:
{| class="wikitable"
|+Posebna menjava znamenj z razločevalnimi znamenju
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Unicode|0063}} + {{Unicode|0327|3=◌̧}}
|{{Brajica|koda=4 14|znamenja=⠈⠉}}
|-
|{{Unicode|0075}} + {{Unicode|032F|3=◌̯}}
|{{Brajica|koda=4 2456|znamenja=⠈⠺}}
|}
'''Korak 13:''' Narekovaji, ne glede na to, kako so zapisani v črnem tisku, se pretvorijo enotno. Začetni narekovaj se pretvori v {{Brajica|koda=236|znamenja=⠦}}, končni pa v {{Brajica|koda=356|znamenja=⠴}}. Če se drugi par pojavlja znotraj narekovajev, se notranji začetni narekovaj pretvori v {{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}, notranji končni pa v {{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}}. To je ponazorjeno v naslednjem primeru. Za zapis narekovaja kot enodelnega znamenja gl. korak 15.<blockquote>»Znamenje ” izgleda kot dve ,vejici‘ zgoraj.«<br>
⠦⠨⠵⠝⠁⠍⠑⠝⠚⠑ ⠐⠶ ⠊⠵⠛⠇⠑⠙⠁ ⠅⠕⠞ ⠙⠧⠑ ⠂⠧⠑⠚⠊⠉⠊⠄ ⠵⠛⠕⠗⠁⠚⠲⠴</blockquote>'''Korak 14:''' Pri tiskanju v farmacevtske namene izvedi te spremembe, drugače ta korak preskoči:
{| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed"
|+Zamenjave pri tiskanju v farmacevtske namene
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0025}}
|{{Brajica|koda=3456 245 356|znamenja=⠼⠚⠴}}
|-
|{{Unicode|0028}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0029}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|002F}}
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|-
|{{Unicode|005C}}
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|}
'''Korak 15:''' Znake tako pretvori v brajico:
{| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed"
|+Splošne zamenjave pri pretvorbi v brajico
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Unicode|0021}}
|{{Brajica|koda=235|znamenja=⠖}}
|-
|{{Unicode|0022}}<br>
{{Unicode|00AB}}<br>
{{Unicode|00BB}}<br>
{{Unicode|201C}}<br>
{{Unicode|201D}}<br>
{{Unicode|201E}}<br>
{{Unicode|201F}}<br>
{{Unicode|2039}}<br>
{{Unicode|203A}}
|{{Brajica|koda=5 2356|znamenja=⠐⠶}}
|-
|{{Unicode|0023}}
|{{Brajica|koda=5 1345|znamenja=⠐⠝}}
|-
|{{Unicode|0024}}
|{{Brajica|koda=5 145|znamenja=⠐⠙}}
|-
|{{Unicode|0025}}
|{{Brajica|koda=12456|znamenja=⠻}}
|-
|{{Unicode|0026}}
|{{Brajica|koda=5 24|znamenja=⠐⠊}}
|-
|{{Unicode|0027}}<br>
{{Unicode|02B9}}<br>
{{Unicode|02BC}}<br>
{{Unicode|2019}}<br>
{{Unicode|2032}}
|{{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}}
|-
|{{Unicode|0028}}
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|-
|{{Unicode|0029}}
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|-
|{{Unicode|002A}}
{{Unicode|00D7}}<br>
{{Unicode|22C5}}<br>
{{Unicode|2A2F}}
|{{Brajica|koda=35|znamenja=⠔}}
|-
|{{Unicode|002B}}
|{{Brajica|koda=1256|znamenja=⠳}}
|-
|{{Unicode|002C}}
|{{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}
|-
|{{Unicode|002D}}<br>
{{Unicode|2010}}<br>
{{Unicode|2011}}<br>
{{Unicode|2212}}
|{{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}
|-
|{{Unicode|002E}}
|{{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}}
|-
|{{Unicode|002F}}
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|-
|{{Unicode|0030}}
|{{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}
|-
|{{Unicode|0031}}
|{{Brajica|koda=1|znamenja=⠁}}
|-
|{{Unicode|0032}}
|{{Brajica|koda=12|znamenja=⠃}}
|-
|{{Unicode|0033}}
|{{Brajica|koda=14|znamenja=⠉}}
|-
|{{Unicode|0034}}
|{{Brajica|koda=145|znamenja=⠙}}
|-
|{{Unicode|0035}}
|{{Brajica|koda=15|znamenja=⠑}}
|-
|{{Unicode|0036}}
|{{Brajica|koda=124|znamenja=⠋}}
|-
|{{Unicode|0037}}
|{{Brajica|koda=1245|znamenja=⠛}}
|-
|{{Unicode|0038}}
|{{Brajica|koda=125|znamenja=⠓}}
|-
|{{Unicode|0039}}
|{{Brajica|koda=24|znamenja=⠊}}
|-
|{{Unicode|003A}}<br>
{{Unicode|00F7}}
|{{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}}
|-
|{{Unicode|003B}}
|{{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}
|-
|{{Unicode|003C}}
|{{Brajica|koda=6 236|znamenja=⠠⠦}}
|-
|{{Unicode|003D}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|003E}}
|{{Brajica|koda=6 356|znamenja=⠠⠴}}
|-
|{{Unicode|003F}}
|{{Brajica|koda=26|znamenja=⠢}}
|-
|{{Unicode|0040}}
|{{Brajica|koda=246|znamenja=⠪}}
|-
|{{Unicode|0041}}
|{{Brajica|koda=46 1|znamenja=⠨⠁}}
|-
|{{Unicode|0042}}
|{{Brajica|koda=46 12|znamenja=⠨⠃}}
|-
|{{Unicode|0043}}
|{{Brajica|koda=46 14|znamenja=⠨⠉}}
|-
|{{Unicode|0044}}
|{{Brajica|koda=46 145|znamenja=⠨⠙}}
|-
|{{Unicode|0045}}
|{{Brajica|koda=46 15|znamenja=⠨⠑}}
|-
|{{Unicode|0046}}
|{{Brajica|koda=46 124|znamenja=⠨⠋}}
|-
|{{Unicode|0047}}
|{{Brajica|koda=46 1245|znamenja=⠨⠛}}
|-
|{{Unicode|0048}}
|{{Brajica|koda=46 125|znamenja=⠨⠓}}
|-
|{{Unicode|0049}}
|{{Brajica|koda=46 24|znamenja=⠨⠊}}
|-
|{{Unicode|004A}}
|{{Brajica|koda=46 245|znamenja=⠨⠚}}
|-
|{{Unicode|004B}}
|{{Brajica|koda=46 13|znamenja=⠨⠅}}
|-
|{{Unicode|004C}}
|{{Brajica|koda=46 123|znamenja=⠨⠇}}
|-
|{{Unicode|004D}}
|{{Brajica|koda=46 134|znamenja=⠨⠍}}
|-
|{{Unicode|004E}}
|{{Brajica|koda=46 1345|znamenja=⠨⠝}}
|-
|{{Unicode|004F}}
|{{Brajica|koda=46 135|znamenja=⠨⠕}}
|-
|{{Unicode|0050}}
|{{Brajica|koda=46 1234|znamenja=⠨⠏}}
|-
|{{Unicode|0051}}
|{{Brajica|koda=46 12345|znamenja=⠨ ⠟}}
|-
|{{Unicode|0052}}
|{{Brajica|koda=46 1235|znamenja=⠨⠗}}
|-
|{{Unicode|0053}}
|{{Brajica|koda=46 234|znamenja=⠨⠎}}
|-
|{{Unicode|0054}}
|{{Brajica|koda=46 2345|znamenja=⠨⠞}}
|-
|{{Unicode|0055}}
|{{Brajica|koda=46 136|znamenja=⠨⠥}}
|-
|{{Unicode|0056}}
|{{Brajica|koda=46 1236|znamenja=⠨⠧}}
|-
|{{Unicode|0057}}
|{{Brajica|koda=46 2456|znamenja=⠨⠺}}
|-
|{{Unicode|0058}}
|{{Brajica|koda=46 1346|znamenja=⠨⠭}}
|-
|{{Unicode|0059}}
|{{Brajica|koda=46 13456|znamenja=⠨⠽}}
|-
|{{Unicode|005A}}
|{{Brajica|koda=46 1356|znamenja=⠨⠵}}
|-
|{{Unicode|005B}}
|{{Brajica|koda=6 235|znamenja=⠠⠖}}
|-
|{{Unicode|005C}}
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|-
|{{Unicode|005D}}
|{{Brajica|koda=6 256|znamenja=⠠⠲}}
|-
|{{Unicode|005E}}
|{{Brajica|koda=5 156|znamenja=⠐⠱}}
|-
|{{Unicode|005F}}
|{{Brajica|koda=5 36|znamenja=⠐⠤}}
|-
|{{Unicode|0060}}<br>
{{Unicode|02CB}}<br>
{{Unicode|3000|3=◌̀}}
|{{Brajica|koda=4|znamenja=⠈}}
|-
|{{Unicode|0061}}
|{{Brajica|koda=1|znamenja=⠁}}
|-
|{{Unicode|0062}}
|{{Brajica|koda=12|znamenja=⠃}}
|-
|{{Unicode|0063}}
|{{Brajica|koda=14|znamenja=⠉}}
|-
|{{Unicode|0064}}
|{{Brajica|koda=145|znamenja=⠙}}
|-
|{{Unicode|0065}}
|{{Brajica|koda=15|znamenja=⠑}}
|-
|{{Unicode|0066}}
|{{Brajica|koda=124|znamenja=⠋}}
|-
|{{Unicode|0067}}
|{{Brajica|koda=1245|znamenja=⠛}}
|-
|{{Unicode|0068}}
|{{Brajica|koda=125|znamenja=⠓}}
|-
|{{Unicode|0069}}
|{{Brajica|koda=24|znamenja=⠊}}
|-
|{{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}
|-
|{{Unicode|006B}}
|{{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}
|-
|{{Unicode|006C}}
|{{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}}
|-
|{{Unicode|006D}}
|{{Brajica|koda=134|znamenja=⠍}}
|-
|{{Unicode|006E}}
|{{Brajica|koda=1345|znamenja=⠝}}
|-
|{{Unicode|006F}}
|{{Brajica|koda=135|znamenja=⠕}}
|-
|{{Unicode|0070}}
|{{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}}
|-
|{{Unicode|0071}}
|{{Brajica|koda=12345|znamenja=⠟}}
|-
|{{Unicode|0072}}
|{{Brajica|koda=1235|znamenja=⠗}}
|-
|{{Unicode|0073}}
|{{Brajica|koda=234|znamenja=⠎}}
|-
|{{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=2345|znamenja=⠞}}
|-
|{{Unicode|0075}}
|{{Brajica|koda=136|znamenja=⠥}}
|-
|{{Unicode|0076}}
|{{Brajica|koda=1236|znamenja=⠧}}
|-
|{{Unicode|0077}}
|{{Brajica|koda=2456|znamenja=⠺}}
|-
|{{Unicode|0078}}
|{{Brajica|koda=1346|znamenja=⠭}}
|-
|{{Unicode|0079}}
|{{Brajica|koda=13456|znamenja=⠽}}
|-
|{{Unicode|007A}}
|{{Brajica|koda=1356|znamenja=⠵}}
|-
|{{Unicode|007B}}
|{{Brajica|koda=6 126|znamenja=⠠⠣}}
|-
|{{Unicode|007C}}
|{{Brajica|koda=5 1236|znamenja=⠐⠧}}
|-
|{{Unicode|007D}}
|{{Brajica|koda=6 345|znamenja=⠠⠜}}
|-
|{{Unicode|007E}}
|{{Brajica|koda=5 1356|znamenja=⠐⠵}}
|-
|{{Unicode|00A3}}
|{{Brajica|koda=5 1234|znamenja=⠐⠏}}
|-
|{{Unicode|00A8}}<br>
{{Unicode|0308|3=◌̈}}
|{{Brajica|koda=4 25|znamenja=⠈⠒}}
|-
|{{Unicode|00A9}}
|{{Brajica|koda=5 14|znamenja=⠐⠉}}
|-
|{{Unicode|00AE}}
|{{Brajica|koda=5 1235|znamenja=⠐⠗}}
|-
|{{Unicode|00B0}}
|{{Brajica|koda=5 234|znamenja=⠐⠎}}
|-
|{{Unicode|00B4}}<br>
{{Unicode|02CA}}<br>
{{Unicode|0301|3=◌́}}
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|-
|{{Unicode|00B5}}
|{{Brajica|koda=134 14|znamenja=⠍⠉}}
|-
|{{Unicode|00DF}}
|{{Brajica|koda=34 234|znamenja=⠌⠎}}
|-
|{{Unicode|00E7}}
|{{Brajica|koda=4 14|znamenja=⠈⠉}}
|-
|{{Unicode|0106}}
|{{Brajica|koda=46 146|znamenja=⠨⠩}}
|-
|{{Unicode|0107}}
|{{Brajica|koda=146|znamenja=⠩}}
|-
|{{Unicode|010C}}
|{{Brajica|koda=46 16|znamenja=⠨⠡}}
|-
|{{Unicode|010D}}
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|-
|{{Unicode|0110}}
|{{Brajica|koda=46 1456|znamenja=⠨⠹}}
|-
|{{Unicode|0111}}
|{{Brajica|koda=1456|znamenja=⠹}}
|-
|{{Unicode|0160}}
|{{Brajica|koda=46 156|znamenja=⠨⠱}}
|-
|{{Unicode|0161}}
|{{Brajica|koda=156|znamenja=⠱}}
|-
|{{Unicode|017D}}
|{{Brajica|koda=46 2346|znamenja=⠨⠮}}
|-
|{{Unicode|017E}}
|{{Brajica|koda=2346|znamenja=⠮}}
|-
|{{Unicode|02C6}}<br>
{{Unicode|0302|3=◌̂}}
|{{Brajica|koda=45|znamenja=⠘}}
|-
|{{Unicode|02DA}}<br>
{{Unicode|030A|3=◌̊}}
|{{Brajica|koda=4 234|znamenja=⠈⠎}}
|-
|{{Unicode|02DC}}<br>
{{Unicode|0303|3=◌̃}}
|{{Brajica|koda=4 1356|znamenja=⠈⠵}}
|-
|{{Unicode|0391}}
|{{Brajica|koda=46 56 1|znamenja=⠨⠰⠁}}
|-
|{{Unicode|0392}}
|{{Brajica|koda=46 56 12|znamenja=⠨⠰⠃}}
|-
|{{Unicode|0393}}
|{{Brajica|koda=46 56 1245|znamenja=⠨⠰⠛}}
|-
|{{Unicode|0394}}
|{{Brajica|koda=46 56 145|znamenja=⠨⠰⠙}}
|-
|{{Unicode|0395}}
|{{Brajica|koda=46 56 156|znamenja=⠨⠰⠱}}
|-
|{{Unicode|0396}}
|{{Brajica|koda=46 56 1356|znamenja=⠨⠰⠵}}
|-
|{{Unicode|0397}}
|{{Brajica|koda=46 56 15|znamenja=⠨⠰⠑}}
|-
|{{Unicode|0398}}
|{{Brajica|koda=46 56 125|znamenja=⠨⠰⠓}}
|-
|{{Unicode|0399}}
|{{Brajica|koda=46 56 24|znamenja=⠨⠰⠊}}
|-
|{{Unicode|039A}}
|{{Brajica|koda=46 56 13|znamenja=⠨⠰⠅}}
|-
|{{Unicode|039B}}
|{{Brajica|koda=46 56 123|znamenja=⠨⠰⠇}}
|-
|{{Unicode|039C}}
|{{Brajica|koda=46 56 134|znamenja=⠨⠰⠍}}
|-
|{{Unicode|039D}}
|{{Brajica|koda=46 56 1345|znamenja=⠨⠰⠝}}
|-
|{{Unicode|039E}}
|{{Brajica|koda=46 56 1346|znamenja=⠨⠰⠭}}
|-
|{{Unicode|039F}}
|{{Brajica|koda=46 56 135|znamenja=⠨⠰⠕}}
|-
|{{Unicode|03A0}}
|{{Brajica|koda=46 56 1234|znamenja=⠨⠰⠏}}
|-
|{{Unicode|03A1}}
|{{Brajica|koda=46 56 1235|znamenja=⠨⠰⠗}}
|-
|{{Unicode|03A3}}
|{{Brajica|koda=46 56 234|znamenja=⠨⠰⠎}}
|-
|{{Unicode|03A4}}
|{{Brajica|koda=46 56 2345|znamenja=⠨⠰⠞}}
|-
|{{Unicode|03A5}}
|{{Brajica|koda=46 56 136|znamenja=⠨⠰⠥}}
|-
|{{Unicode|03A6}}
|{{Brajica|koda=46 56 124|znamenja=⠨⠰⠋}}
|-
|{{Unicode|03A7}}
|{{Brajica|koda=46 56 14|znamenja=⠨⠰⠉}}
|-
|{{Unicode|03A8}}
|{{Brajica|koda=46 56 13456|znamenja=⠨⠰⠽}}
|-
|{{Unicode|03A9}}
|{{Brajica|koda=46 56 2456|znamenja=⠨⠰⠺}}
|-
|{{Unicode|03B1}}
|{{Brajica|koda=56 1|znamenja=⠰⠁}}
|-
|{{Unicode|03B2}}
|{{Brajica|koda=56 12|znamenja=⠰⠃}}
|-
|{{Unicode|03B3}}
|{{Brajica|koda=56 1245|znamenja=⠰⠛}}
|-
|{{Unicode|03B4}}
|{{Brajica|koda=56 145|znamenja=⠰⠙}}
|-
|{{Unicode|03B5}}
|{{Brajica|koda=56 156|znamenja=⠰⠱}}
|-
|{{Unicode|03B6}}
|{{Brajica|koda=56 1356|znamenja=⠰⠵}}
|-
|{{Unicode|03B7}}
|{{Brajica|koda=56 15|znamenja=⠰⠑}}
|-
|{{Unicode|03B8}}
|{{Brajica|koda=56 125|znamenja=⠰⠓}}
|-
|{{Unicode|03B9}}
|{{Brajica|koda=56 24|znamenja=⠰⠊}}
|-
|{{Unicode|03BA}}
|{{Brajica|koda=56 13|znamenja=⠰⠅}}
|-
|{{Unicode|03BB}}
|{{Brajica|koda=56 123|znamenja=⠰⠇}}
|-
|{{Unicode|03BC}}
|{{Brajica|koda=56 134|znamenja=⠰⠍}}
|-
|{{Unicode|03BD}}
|{{Brajica|koda=56 1345|znamenja=⠰⠝}}
|-
|{{Unicode|03BE}}
|{{Brajica|koda=56 1346|znamenja=⠰⠭}}
|-
|{{Unicode|03BF}}
|{{Brajica|koda=56 135|znamenja=⠰⠕}}
|-
|{{Unicode|03C0}}
|{{Brajica|koda=56 1234|znamenja=⠰⠏}}
|-
|{{Unicode|03C1}}
|{{Brajica|koda=56 1235|znamenja=⠰⠗}}
|-
|{{Unicode|03C2}}
{{Unicode|03C3}}
|{{Brajica|koda=56 234|znamenja=⠰⠎}}
|-
|{{Unicode|03C4}}
|{{Brajica|koda=56 2345|znamenja=⠰⠞}}
|-
|{{Unicode|03C5}}
|{{Brajica|koda=56 136|znamenja=⠰⠥}}
|-
|{{Unicode|03C6}}
|{{Brajica|koda=56 124|znamenja=⠰⠋}}
|-
|{{Unicode|03C7}}
|{{Brajica|koda=56 14|znamenja=⠰⠉}}
|-
|{{Unicode|03C8}}
|{{Brajica|koda=56 13456|znamenja=⠰⠽}}
|-
|{{Unicode|03C9}}
|{{Brajica|koda=56 2456|znamenja=⠰⠺}}
|-
|{{Unicode|2013}}<br>
{{Unicode|2014}}
|{{Brajica|koda=6 36|znamenja=⠠⠤}}
|-
|{{Unicode|2030}}
|{{Brajica|koda=5 12456|znamenja=⠐⠻}}
|-
|{{Unicode|2033}}
|{{Brajica|koda=3 3|znamenja=⠄⠄}}
|-
|{{Unicode|20AC}}
|{{Brajica|koda=5 15|znamenja=⠐⠑}}
|-
|{{Unicode|2122}}
|{{Brajica|koda=5 2345|znamenja=⠐⠞}}
|-
|{{Unicode|2260}}
|{{Brajica|koda=235 2356|znamenja=⠖⠶}}
|-
|{{Unicode|226E}}
|{{Brajica|koda=235 236|znamenja=⠖⠦}}
|-
|{{Unicode|226F}}
|{{Brajica|koda=235 356|znamenja=⠖⠴}}
|}
Poleg tega je še nekaj izjem. Metrična predpona {{Fran|mikro..|mikro-}} se s simbolom zapiše vedno kot ''mc'', tj. {{Brajica|koda=134 14|znamenja=⠍⠉}}, kar je v preglednici upoštevano pri znaku {{Unicode|00B5|ime=micro sign}}, je pa tu še enkrat izpostavljeno, če se v kakšnem dokumentu namesto tega znamenja uporablja {{Unicode|03BC|ime=greek small letter mu}}. Minus, ki se po ''SP'' ''2001'' zapisuje z znakom za pomišljaj,<ref name=":2">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 45]]), § 397</ref> se v brajici zapisuje tako kot vezaj, tj. {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}. Čeprav bi se znake {{Unicode|1E9E|ime=latin capital letter sharp s}}, {{Unicode|018F|ime=latin capital letter schwa}} in {{Unicode|00C7|ime=latin capital letter c with cedilla}} lahko zapisalo s preznakom {{Brajica|koda=46|znamenja=⠨}} in znamenji za male črke, tega standard ni predvidel in ni jasno, ali bi v teh primerih bil predznak pred obema znamenjema, v kateri se mala črka pretvori, ali med njima.

===== Iz brajice v latinico =====
Pretvorba iz brajice v latinico je še manj algoritemsko predvidljiva kot pretvorba iz latinice v brajico, saj se veliko podobnih latiničnih znamenj pretvori v eno brajevo kombinacijo. Zaradi tega je pri pretvorbi potrebno tudi poznati pravila slovenskega pravopisa, da se lahko izve, v katero znamenje pretvoriti brajevo celico. Algoritem naj bi bil ravno obraten od prvega, tako da bi se ob uporabi enega za drugem na istem besedilu moralo dobiti nazaj izvirno besedilo.<ref name=":1" />

'''Korak 1:''' Upoštevaj kakršne koli morebitne opombe prepisovalca, ki bi dodatno določale pretvorbo brajevih celic.

'''Korak 2:''' Po {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}} začni pisati v krepkem slogu, po {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}} začni pisati v ležečem slogu, po {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}} začni podčrtovati.  Po {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}, kateremu ne sledi {{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}, {{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}} ali {{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}} nehaj pisati v zadnjem dodanem slogu. Po končanem postopku izbriši vsa ta štiri zaporedja iz besedila. Če se na koncu besedila ne piše v navadnem slogu oz. se besedilo ne konča na  {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}, potem začni od začetka in najdi vse primere {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}}, {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}} in {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}}. Te primere je potrebno ročno pregledati in ugotoviti, ali to zaporedje predstavlja konec sloga in črko {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=l}} oz. {{Oklepaji|znamenja=p}} ali pa začetek novega sloga. V prvem primeru se neha pisati v tem slogu pred {{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}, {{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}} ali {{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}}, ta znamenja pa ohrani, kot so (izbriše se le {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}), v drugem primeru pa začne pisati v novem slogu, izbriše se pa vsa tri znamenja.

'''Korak 3:''' Po {{Brajica|koda=6 56 1236|znamenja=⠠⠰⠧}} oblikuj sledeča znamenja do presledka kot oštevilčenje verzov oz. vrstic. Po {{Brajica|koda=6 56 135|znamenja=⠠⠰⠕}} oblikuj sledeča znamenja do presledka kot oštevičenje odstavkov. Po {{Brajica|koda=6 56 1234|znamenja=⠠⠰⠏}} oblikuj sledeča znamenja do presledka kot oštevilčenje poglavij.

'''Korak 4:''' V primeru, da je to zapis v farmacevtske namene, napravi naslednje spremembe:
{| class="wikitable"
|+Zamenjave pri pretvorbi iz brajice, zapisane v farmacevtske namene
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|{{Unicode|005C}}
|-
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 245 356|znamenja=⠼⠚⠴}}
|{{Unicode|0025}}
|}
Pri tem je potrebno preveriti, da ni slučajno kdaj uporabljen {{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}} za {{Oklepaji|znamenja=č}}, pri čemer se te zamenjave ne naredi.

'''Korak 5:''' V primeru pisanja v brajici na drugi ravni, napravi naslednje spremembe:
{| class="wikitable"
|+Zamenjave pri pretvorbi iz brajice, pisani na drugi ravni
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}
|{{Brajica|koda=156 16|znamenja=⠱⠡}}
|-
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|{{Brajica|koda=156 2345|znamenja=⠱⠞}}
|-
|{{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}
|{{Brajica|koda=1345 245|znamenja=⠝⠚}}
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Brajica|koda=123 245|znamenja=⠇⠚}}
|-
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|{{Brajica|koda=234 2345|znamenja=⠎⠞}}
|}
V teh primerih se ne pretvori {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}, če predstavlja podpisovanje, {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}, če predstavlja koren, in {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}, če predstavlja poševnico ali del ulomka.

'''Korak 6:''' V primeru pisanja v farmacevtske namene ali pisanja na drugi ravni zamenjaj {{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}  z {{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}, če predstavlja uklepaj, oz. z {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}, če predstavlja zaklepaj. Načeloma to pomeni, da se prvi {{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}} pretvori v {{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}, drugi v {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}} itd., vendar oklepaji znotraj oklepajev ali enodelni oklepaji ta vzorec prekinejo.

'''Korak 7:''' Po {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}} pred vsako sledečo celico do trdega preloma, presledka, {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}} oz. {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}} vstavi {{Brajica|koda=46|znamenja=⠨}}.  Po {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}} pred vsako sledečo celico do trdega preloma, presledka, {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}, kateremu sledi črka, oz. ločila, ki ni decimalna vejica ali ločevalec tisočic, vstavi {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}}. Pri zapisu ure vstavljaj znamenje do presledka ali {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}, kateremu sledi črka, pri pisnem računanju pa tudi v vse naslednje vrstice do {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}} oz. prazne vrstice.

'''Korak 8:''' Naslednje sklope treh celic pretvori tako:
{| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed"
|+Pretvorba sklopov treh brajevih celic
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1|znamenja=⠨⠰⠁}}
|{{Unicode|0391}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 12|znamenja=⠨⠰⠃}}
|{{Unicode|0392}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1245|znamenja=⠨⠰⠛}}
|{{Unicode|0393}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 145|znamenja=⠨⠰⠙}}
|{{Unicode|0394}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 156|znamenja=⠨⠰⠱}}
|{{Unicode|0395}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1356|znamenja=⠨⠰⠵}}
|{{Unicode|0396}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 15|znamenja=⠨⠰⠑}}
|{{Unicode|0397}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 125|znamenja=⠨⠰⠓}}
|{{Unicode|0398}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 24|znamenja=⠨⠰⠊}}
|{{Unicode|0399}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 13|znamenja=⠨⠰⠅}}
|{{Unicode|039A}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 123|znamenja=⠨⠰⠇}}
|{{Unicode|039B}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 134|znamenja=⠨⠰⠍}}
|{{Unicode|039C}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1345|znamenja=⠨⠰⠝}}
|{{Unicode|039D}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1346|znamenja=⠨⠰⠭}}
|{{Unicode|039E}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 135|znamenja=⠨⠰⠕}}
|{{Unicode|039F}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1234|znamenja=⠨⠰⠏}}
|{{Unicode|03A0}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1235|znamenja=⠨⠰⠗}}
|{{Unicode|03A1}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 234|znamenja=⠨⠰⠎}}
|{{Unicode|03A3}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 2345|znamenja=⠨⠰⠞}}
|{{Unicode|03A4}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 136|znamenja=⠨⠰⠥}}
|{{Unicode|03A5}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 124|znamenja=⠨⠰⠋}}
|{{Unicode|03A6}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 14|znamenja=⠨⠰⠉}}
|{{Unicode|03A7}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 13456|znamenja=⠨⠰⠽}}
|{{Unicode|03A8}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 2456|znamenja=⠨⠰⠺}}
|{{Unicode|03A9}}
|}
'''Korak 9:''' Naslednje pare celic pretvori tako:
{| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed"
|+Pretvorba parov brajevih celic
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=5 2356|znamenja=⠐⠶}}
|{{Unicode|0022}}


{{Unicode|00AB}}

{{Unicode|00BB}}

{{Unicode|201C}}

{{Unicode|201D}}

{{Unicode|201E}}

{{Unicode|201F}}

{{Unicode|2039}}

{{Unicode|203A}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1345|znamenja=⠐⠝}}
|{{Unicode|0023}}
|-
|{{Brajica|koda=5 145|znamenja=⠐⠙}}
|{{Unicode|0024}}
|-
|{{Brajica|koda=5 24|znamenja=⠐⠊}}
|{{Unicode|0026}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 245|znamenja=⠼⠚}}
|{{Unicode|0030}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 1|znamenja=⠼⠁}}
|{{Unicode|0031}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 12|znamenja=⠼⠃}}
|{{Unicode|0032}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 14|znamenja=⠼⠉}}
|{{Unicode|0033}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 145|znamenja=⠼⠙}}
|{{Unicode|0034}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 15|znamenja=⠼⠑}}
|{{Unicode|0035}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 124|znamenja=⠼⠋}}
|{{Unicode|0036}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 1245|znamenja=⠼⠛}}
|{{Unicode|0037}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 125|znamenja=⠼⠓}}
|{{Unicode|0038}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 24|znamenja=⠼⠊}}
|{{Unicode|0039}}
|-
|{{Brajica|koda=6 236|znamenja=⠠⠦}}
|{{Unicode|003C}}
|-
|{{Brajica|koda=6 356|znamenja=⠠⠴}}
|{{Unicode|003E}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1|znamenja=⠨⠁}}
|{{Unicode|0041}}
|-
|{{Brajica|koda=46 12|znamenja=⠨⠃}}
|{{Unicode|0042}}
|-
|{{Brajica|koda=46 14|znamenja=⠨⠉}}
|{{Unicode|0043}}
|-
|{{Brajica|koda=46 145|znamenja=⠨⠙}}
|{{Unicode|0044}}
|-
|{{Brajica|koda=46 15|znamenja=⠨⠑}}
|{{Unicode|0045}}
|-
|{{Brajica|koda=46 124|znamenja=⠨⠋}}
|{{Unicode|0046}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1245|znamenja=⠨⠛}}
|{{Unicode|0047}}
|-
|{{Brajica|koda=46 125|znamenja=⠨⠓}}
|{{Unicode|0048}}
|-
|{{Brajica|koda=46 24|znamenja=⠨⠊}}
|{{Unicode|0049}}
|-
|{{Brajica|koda=46 245|znamenja=⠨⠚}}
|{{Unicode|004A}}
|-
|{{Brajica|koda=46 13|znamenja=⠨⠅}}
|{{Unicode|004B}}
|-
|{{Brajica|koda=46 123|znamenja=⠨⠇}}
|{{Unicode|004C}}
|-
|{{Brajica|koda=46 134|znamenja=⠨⠍}}
|{{Unicode|004D}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1345|znamenja=⠨⠝}}
|{{Unicode|004E}}
|-
|{{Brajica|koda=46 135|znamenja=⠨⠕}}
|{{Unicode|004F}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1234|znamenja=⠨⠏}}
|{{Unicode|0050}}
|-
|{{Brajica|koda=46 12345|znamenja=⠨ ⠟}}
|{{Unicode|0051}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1235|znamenja=⠨⠗}}
|{{Unicode|0052}}
|-
|{{Brajica|koda=46 234|znamenja=⠨⠎}}
|{{Unicode|0053}}
|-
|{{Brajica|koda=46 2345|znamenja=⠨⠞}}
|{{Unicode|0054}}
|-
|{{Brajica|koda=46 136|znamenja=⠨⠥}}
|{{Unicode|0055}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1236|znamenja=⠨⠧}}
|{{Unicode|0056}}
|-
|{{Brajica|koda=46 2456|znamenja=⠨⠺}}
|{{Unicode|0057}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1346|znamenja=⠨⠭}}
|{{Unicode|0058}}
|-
|{{Brajica|koda=46 13456|znamenja=⠨⠽}}
|{{Unicode|0059}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1356|znamenja=⠨⠵}}
|{{Unicode|005A}}
|-
|{{Brajica|koda=6 235|znamenja=⠠⠖}}
|{{Unicode|005B}}
|-
|{{Brajica|koda=6 256|znamenja=⠠⠲}}
|{{Unicode|005D}}
|-
|{{Brajica|koda=5 156|znamenja=⠐⠱}}
|{{Unicode|005E}}
|-
|{{Brajica|koda=5 36|znamenja=⠐⠤}}
|{{Unicode|005F}}
|-
|{{Brajica|koda=6 126|znamenja=⠠⠣}}
|{{Unicode|007B}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1236|znamenja=⠐⠧}}
|{{Unicode|007C}}
|-
|{{Brajica|koda=6 345|znamenja=⠠⠜}}
|{{Unicode|007D}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1356|znamenja=⠐⠵}}
|{{Unicode|007E}}
|-
|{{Brajica|koda=4 2456|znamenja=⠈⠺}}
|{{Unicode|0075}} + {{Unicode|032F|3=◌̯}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1234|znamenja=⠐⠏}}
|{{Unicode|00A3}}
|-
|{{Brajica|koda=4 25|znamenja=⠈⠒}}
|{{Unicode|00A8}}
|-
|{{Brajica|koda=5 14|znamenja=⠐⠉}}
|{{Unicode|00A9}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1235|znamenja=⠐⠗}}
|{{Unicode|00AE}}
|-
|{{Brajica|koda=5 234|znamenja=⠐⠎}}
|{{Unicode|00B0}}
|-
|{{Brajica|koda=34 234|znamenja=⠌⠎}}
|{{Unicode|00DF}}
|-
|{{Brajica|koda=4 14|znamenja=⠈⠉}}
|{{Unicode|00E7}}
|-
|{{Brajica|koda=46 146|znamenja=⠨⠩}}
|{{Unicode|0106}}
|-
|{{Brajica|koda=46 16|znamenja=⠨⠡}}
|{{Unicode|010C}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1456|znamenja=⠨⠹}}
|{{Unicode|0110}}
|-
|{{Brajica|koda=46 156|znamenja=⠨⠱}}
|{{Unicode|0160}}
|-
|{{Brajica|koda=46 2346|znamenja=⠨⠮}}
|{{Unicode|017D}}
|-
|{{Brajica|koda=4 234|znamenja=⠈⠎}}
|{{Unicode|02DA}}
|-
|{{Brajica|koda=4 1356|znamenja=⠈⠵}}
|{{Unicode|02DC}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1|znamenja=⠰⠁}}
|{{Unicode|03B1}}
|-
|{{Brajica|koda=56 12|znamenja=⠰⠃}}
|{{Unicode|03B2}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1245|znamenja=⠰⠛}}
|{{Unicode|03B3}}
|-
|{{Brajica|koda=56 145|znamenja=⠰⠙}}
|{{Unicode|03B4}}
|-
|{{Brajica|koda=56 156|znamenja=⠰⠱}}
|{{Unicode|03B5}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1356|znamenja=⠰⠵}}
|{{Unicode|03B6}}
|-
|{{Brajica|koda=56 15|znamenja=⠰⠑}}
|{{Unicode|03B7}}
|-
|{{Brajica|koda=56 125|znamenja=⠰⠓}}
|{{Unicode|03B8}}
|-
|{{Brajica|koda=56 24|znamenja=⠰⠊}}
|{{Unicode|03B9}}
|-
|{{Brajica|koda=56 13|znamenja=⠰⠅}}
|{{Unicode|03BA}}
|-
|{{Brajica|koda=56 123|znamenja=⠰⠇}}
|{{Unicode|03BB}}
|-
|{{Brajica|koda=56 134|znamenja=⠰⠍}}
|{{Unicode|03BC}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1345|znamenja=⠰⠝}}
|{{Unicode|03BD}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1346|znamenja=⠰⠭}}
|{{Unicode|03BE}}
|-
|{{Brajica|koda=56 135|znamenja=⠰⠕}}
|{{Unicode|03BF}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1234|znamenja=⠰⠏}}
|{{Unicode|03C0}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1235|znamenja=⠰⠗}}
|{{Unicode|03C1}}
|-
|{{Brajica|koda=56 234|znamenja=⠰⠎}}
|{{Unicode|03C2}}
{{Unicode|03C3}}
|-
|{{Brajica|koda=56 2345|znamenja=⠰⠞}}
|{{Unicode|03C4}}
|-
|{{Brajica|koda=56 136|znamenja=⠰⠥}}
|{{Unicode|03C5}}
|-
|{{Brajica|koda=56 124|znamenja=⠰⠋}}
|{{Unicode|03C6}}
|-
|{{Brajica|koda=56 14|znamenja=⠰⠉}}
|{{Unicode|03C7}}
|-
|{{Brajica|koda=56 13456|znamenja=⠰⠽}}
|{{Unicode|03C8}}
|-
|{{Brajica|koda=56 2456|znamenja=⠰⠺}}
|{{Unicode|03C9}}
|-
|{{Brajica|koda=6 36|znamenja=⠠⠤}}
|{{Unicode|2013}}


{{Unicode|2014}}
|-
|{{Brajica|koda=5 12456|znamenja=⠐⠻}}
|{{Unicode|2030}}
|-
|{{Brajica|koda=3 3|znamenja=⠄⠄}}
|{{Unicode|2033}}
|-
|{{Brajica|koda=5 15|znamenja=⠐⠑}}
|{{Unicode|20AC}}
|-
|{{Brajica|koda=5 2345|znamenja=⠐⠞}}
|{{Unicode|2122}}
|-
|{{Brajica|koda=235 2356|znamenja=⠖⠶}}
|{{Unicode|2260}}
|-
|{{Brajica|koda=235 236|znamenja=⠖⠦}}
|{{Unicode|226E}}
|-
|{{Brajica|koda=235 356|znamenja=⠖⠴}}
|{{Unicode|226F}}
|}

* Par {{Brajica|koda=5 2356|znamenja=⠐⠶}} se lahko pretvori v kateri koli narekovaj, odvisno od konteksta.
* Par {{Brajica|koda=56 234|znamenja=⠰⠎}} se pretvori v {{Unicode|03C2}} pred presledkom, drugače pa v {{Unicode|03C3}}.
* Kadar {{Brajica|koda=6 36|znamenja=⠠⠤}} predstavlja kratki pomišljaj (večina primerov), se pretvori v {{Unicode|2013|ime=en dash}}, če predstavlja dolgi pomišljaj pa v {{Unicode|2014|ime=em dash}}.
* Simbol za metrično predpono {{Fran|mikro..|mikro-}} {{Brajica|koda=134 14|znamenja=⠍⠉}} se lahko pretvori ali regularno v {{Oklepaji|znamenja=mc}}, česar sicer ''SP 2001'' ne predvideva, pogosteje pa v {{Unicode|00B5|ime=micro sign}}.
* Rimska števila se lahko zapiše tudi s posebnimi znaki v razponu U+2160..U+216F.

'''Korak 10:''' V kemijskih formulah zamenjaj {{Brajica|koda=14 14|znamenja=⠉⠉}} z enojno vezjo, {{Brajica|koda=1245 1245|znamenja=⠛⠛}} z dvojno vezjo, {{Brajica|koda=1346 1346|znamenja=⠭⠭}} pa s trojno vezjo.

'''Korak 11:''' Pri zapisu ulomka se tisto med {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}} in {{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}} zapiše nad ulomkovo črto, tisto med {{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}} in {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}} pa pod ulomkovo črto. Če je ulomek dvojni, se tisto med drugim {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}} in {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}} zapiše nad ulomkovo črto notranjega ulomka, tisto med {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}} in prvim {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}} pa pod ulomkovo črto notranjega ulomka. Presledek med predhodnim številom in ulomkom se v primeru mešanega ulomka izbriše.

'''Korak 12:''' Preostale celice pretvori tako:
{| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed"
|+Pretvorba posameznih brajevih  celic
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=235|znamenja=⠖}}
|{{Unicode|0021}}
|-
|{{Brajica|koda=12456|znamenja=⠻}}
|{{Unicode|0025}}
|-
|{{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}}
|{{Unicode|0027}}<br>
{{Unicode|02B9}}<br>
{{Unicode|02BC}}<br>
{{Unicode|2019}}<br>
{{Unicode|2032}}
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Unicode|0028}}
|-
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|{{Unicode|0029}}
|-
|{{Brajica|koda=35|znamenja=⠔}}
|{{Unicode|002A}}
{{Unicode|22C5}}

{{Unicode|2A2F}}
|-
|{{Brajica|koda=1256|znamenja=⠳}}
|{{Unicode|003A}}
|-
|{{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}
|{{Unicode|002C}}
|-
|{{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}
|{{Unicode|002D}}


{{Unicode|2010}}

{{Unicode|2011}}

{{Unicode|2212}}
|-
|{{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}}
|{{Unicode|002E}}
|-
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|{{Unicode|002F}}
|-
|{{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}}
|{{Unicode|003A}}
|-
|{{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}
|{{Unicode|003B}}
|-
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|{{Unicode|003D}}
|-
|{{Brajica|koda=26|znamenja=⠢}}
|{{Unicode|003F}}
|-
|{{Brajica|koda=246|znamenja=⠪}}
|{{Unicode|0040}}
|-
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|{{Unicode|005C}}
|-
|{{Brajica|koda=4|znamenja=⠈}}
|{{Unicode|02CB}}
|-
|{{Brajica|koda=1|znamenja=⠁}}
|{{Unicode|0061}}
|-
|{{Brajica|koda=12|znamenja=⠃}}
|{{Unicode|0062}}
|-
|{{Brajica|koda=14|znamenja=⠉}}
|{{Unicode|0063}}
|-
|{{Brajica|koda=145|znamenja=⠙}}
|{{Unicode|0064}}
|-
|{{Brajica|koda=15|znamenja=⠑}}
|{{Unicode|0065}}
|-
|{{Brajica|koda=124|znamenja=⠋}}
|{{Unicode|0066}}
|-
|{{Brajica|koda=1245|znamenja=⠛}}
|{{Unicode|0067}}
|-
|{{Brajica|koda=125|znamenja=⠓}}
|{{Unicode|0068}}
|-
|{{Brajica|koda=24|znamenja=⠊}}
|{{Unicode|0069}}
|-
|{{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}
|{{Unicode|006A}}
|-
|{{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}
|{{Unicode|006B}}
|-
|{{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}}
|{{Unicode|006C}}
|-
|{{Brajica|koda=134|znamenja=⠍}}
|{{Unicode|006D}}
|-
|{{Brajica|koda=1345|znamenja=⠝}}
|{{Unicode|006E}}
|-
|{{Brajica|koda=135|znamenja=⠕}}
|{{Unicode|006F}}
|-
|{{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}}
|{{Unicode|0070}}
|-
|{{Brajica|koda=12345|znamenja=⠟}}
|{{Unicode|0071}}
|-
|{{Brajica|koda=1235|znamenja=⠗}}
|{{Unicode|0072}}
|-
|{{Brajica|koda=234|znamenja=⠎}}
|{{Unicode|0073}}
|-
|{{Brajica|koda=2345|znamenja=⠞}}
|{{Unicode|0074}}
|-
|{{Brajica|koda=136|znamenja=⠥}}
|{{Unicode|0075}}
|-
|{{Brajica|koda=1236|znamenja=⠧}}
|{{Unicode|0076}}
|-
|{{Brajica|koda=2456|znamenja=⠺}}
|{{Unicode|0077}}
|-
|{{Brajica|koda=1346|znamenja=⠭}}
|{{Unicode|0078}}
|-
|{{Brajica|koda=13456|znamenja=⠽}}
|{{Unicode|0079}}
|-
|{{Brajica|koda=1356|znamenja=⠵}}
|{{Unicode|007A}}
|-
|{{Brajica|koda=356|znamenja=⠴}}
|{{Unicode|00AB}}
|-
|{{Brajica|koda=236|znamenja=⠦}}
|{{Unicode|00BB}}
|-
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|{{Unicode|02CA}}
|-
|{{Brajica|koda=146|znamenja=⠩}}
|{{Unicode|0107}}
|-
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|{{Unicode|010D}}
|-
|{{Brajica|koda=1456|znamenja=⠹}}
|{{Unicode|0111}}
|-
|{{Brajica|koda=156|znamenja=⠱}}
|{{Unicode|0161}}
|-
|{{Brajica|koda=2346|znamenja=⠮}}
|{{Unicode|017E}}
|-
|{{Brajica|koda=45|znamenja=⠘}}
|{{Unicode|02C6}}
|}

* Kadar {{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}} predstavlja vejico, se pretvori v {{Unicode|002C|ime=comma}}, kadar pa predstavlja narekovaj, se pretvori v {{Unicode|201A|ime=single low-9 quotation mark}}.
* Kadar {{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}} predstavlja ločilo tisočic, se lahko zapiše tudi z (nedeljivim) presledkom.

* Kadar{{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}} predstavlja opuščaj, se pretvori v {{Unicode|2019|ime=right single quotation mark}} ali {{Unicode|0027|ime=apostrophe}}, kadar predstavlja oznako za kotne minute, se pretvori v {{Unicode|2032|ime=prime}}, kadar pa predstavlja narekovaj, se pretvori v {{Unicode|2018|ime=left single quotation mark}}. Redkeje se pretvori v  {{Unicode|02BC|ime=modifier letter apostrophe}} (predvsem kot mehčaj v češčini in slovaščini) ali v {{Unicode|02B9|ime=modifier letter prime}} (pri mednarodni transliteraciji ali transkripciji ь).

* Kadar {{Brajica|koda=35|znamenja=⠔}} predstavlja zvezdico, se pretvori v {{Unicode|002A}}, kadar predstavlja množenje pa načeloma v {{Unicode|22C5}}, le v primeru vektorskega produkta se pretvori v {{Unicode|2A2F}}.

* Kadar {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}} predstavlja deljivi vezaj, se pretvori v {{Unicode|2010|ime=hyphen}}, kadar predstavlja nedeljivi vezaj, se pretvori v {{Unicode|2011|ime=non-breaking hyphen}}, kadar predstavlja deljaj, se pretvori v {{Unicode|00AD|ne|ime=soft hyphen}}, kadar predstavlja odštevanje (minus) pa v {{Unicode|2212|ime=minus sign}} oziroma po ''SP'' ''2001'' lahko kar v {{Unicode|2013|ime=en dash}}.<ref name=":2" />

* Pri zapisu narekovajev se lahko uporabi tudi katero izmed drugim možnosti, vendar se mora par med seboj ujemati.

'''Korak 13:''' Vsa brajeva znamenja razen {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}, {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}} in {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}} izbriši.

'''Korak 14:''' Znamenje {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}} pretvori v koren. Pod korenom je naslednje zapisano znamenje, če je to okrogli oklepaj, pa so pod korenom vsa znamenja znotraj oklepajev, oklepaje pa izbriši. Število, stično pred korenom, je stopnja korena, ki jo napiši na koren; če števila ni, je to potem kvadratni koren. Če je pred korenom sedaj presledek, pred katerim je število, presledek izbriši. Znamenje {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}} izbriši.

Korak 15: Znamenje po {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}} zapiši nadpisano, po {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}} pa podpisano. Če je naslednje znamenje okrogli oklepaj, tako zapiši vsa znamenja znotraj oklepajev, te pa izbriši. Znamenji {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}} in {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}} izbriši.

§ 3     Korak 16: Znamenja {{Unicode|00A8}}, {{Unicode|02C6}}, {{Unicode|02CA}}, {{Unicode|02CB}}, {{Unicode|02DA}} in {{Unicode|02DC}} zapiši v ravno obratnem vrstnem redu za sledečim znamenjem, ki ni eden izmed teh, na izvirnem mestu pa jih izbriši. Zaporedje {{Oklepaji|znamenja=ˊ¨a}} se tako npr. pretvori v {{Oklepaji|znamenja=a¨ˊ}}. Ta znamenja nato pretvori v združljive znake oz. razločevalna znamenja:
{| class="wikitable"
|+Pretvorba v razločevalna znamenja
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Unicode|00A8}}
|{{Unicode|0308|3=◌̈}}
|-
|{{Unicode|02C6}}
|{{Unicode|0302|3=◌̂}}
|-
|{{Unicode|02CA}}
|{{Unicode|0301|3=◌́}}
|-
|{{Unicode|02CB}}
|{{Unicode|0300|3=◌̀}}
|-
|{{Unicode|02DA}}
|{{Unicode|030A|3=◌̊}}
|-
|{{Unicode|02DC}}
|{{Unicode|0303|3=◌̃}}
|}

=== Pisava ===
Do sedaj je bil predstavljen pisni prenosnik in njegove značilnosti. Ampak ni vsaka oblika, ki se jo pusti na podlagi, že del pisave – nečesa, kar bi preučevala grafetika. Na podlago se lahko nariše skico osebe, a se tudi, če je črno-bela kot običajno pisave, ne obravnava kot nekaj, kar bi preučevala grafetika. Čeprav smo uspeli ločiti med pisnim prenosnikom in ostalimi prenosniki v jeziku, pa meja med tem, katere dele pisnega prenosnika preučuje grafetika in kaj splošna semiotika, še ni dorečena. Kaj torej ločuje nek zapis, ki bi ga preučevala grafetika, od risanja, ki ni vezano na jezik in ga grafetika ne obravnava?

Nekateri opredeljujejo, da je pisanje zgolj predstavljanje govorjenega jezika z oblikami na podlagi. Kar enolično predstavlja govorjeni jezik, potem to je pisanje, drugače pa ne. Izjava je problematična, saj pisanje ne predstavlja povsem eksaktno govorjenega jezika,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 26–28]])</ref> zaradi česar so potrebne fonetične transkripcije. Eno izgovorjavo se lahko zapiše na več načinov, npr. {{Izgovorjava|ˈkɔw|kôu̯}} se lahko zapiše kot {{Oklepaji|grafemi=kol}} ali kot {{Oklepaji|grafemi=kov}}, en zapis pa se lahko izgovori na več načinov, npr. {{Oklepaji|grafemi=kos}} se lahko izgovori kot {{Izgovorjava|ˈkos|kós}} ‚ptica‘ ali kot {{Izgovorjava|ˈkɔs|kôs}} ‚kosa rod. mn.‘. Poleg tega se zapisani in govorjeni jezik lahko razlikujeta in imata svoje značilnosti (drugače bi bilo brezpomensko predstavljati pisoslovje ločeno od glasoslovja).<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Harris2000|Harris 2000: 185]])</ref> V prostem govoru, ko se ne bere zapisanega, se redkokdaj uporabi dolgi nedoločnik (npr. {{Fran|potovati}}), v uradnem pisanju pa pisanje kratkega nedoločnika (npr. ''potovat'') ne izgleda primerno. Obstajajo znamenja, kot so nekatera ločila, in lastnosti, npr. pisanje ležeče, ki nimajo neposredne vzporednice v govorjenem jeziku. Kljub temu je še vedno pogosto prepričanje, da je pisava zgolj reprezentacija govorjenega jezika.

V nadaljevanju so predstavljene značilnosti, ki poskušajo natančneje določiti mejo med tem, kaj je pisava in kaj ne, ter groba delitev brez natančnejšega poseganja v to, kako je pisava povezana z jezikom – to je že del grafematike.

==== Konvencionalnost ====
Pisoslovci se raje odmaknejo od slabo definirane ''reprezentacije jezika'' in iščejo alternativne definicije. Sampson, na primer, pisanje raje opisuje kot konvencionalno komunikacijo z uporabo [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Pisni prenosnik in Hockettove značilnosti jezikov|obstojnih]] znamenj.<ref>»[T]o communicate relatively specific ideas by means of permanent, visible marks. [...] the characteristic property of writing is not that it communicates ''specific'' ideas but that it communicates ideas in a ''conventional'' manner.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985:26]])</ref> Zanj je pomembneje, da je pisanje dogovorjen način predaje informacij, ki se ga mora naučiti. Predaja informacij prek slik ni dogovorjena, saj lahko vsak drugače nariše sliko, ko želi predati neko sporočilo, sporočilo pa se lahko razume tudi brez avtorjeve razlage, kaj prestavlja kateri element na sliki. V nasprotju pa pisanje sledi določenim pravilom, katera morata za uspešno komunikacijo poznati tako pisec_ka kot bralec_ka. To niso zgolj pravopisna pravila – tudi zvrsti, kot sta pogovorni jezik in sleng, imajo pravila, brez poznavanja katerih branje ni mogoče. Povprečen starejši gospod bo zelo težko prebral sporočilo, napisano v internetnem slengu, tudi če niso vključene slengovske besede. Konvencionalni zapis za predajo informacij se imenuje '''notácija''' (iz lat. ''notātiō'' ‚zaznamba‘).<ref>Predstavljeno po definiciji angleške besede ''notation'', npr. v ''Oxford Advanced Learner's Dictionary'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#OALD2025|OALD 2025]]). ''SSKJ'' sicer podaja za definicijo zgolj kot glasbeno notacijo. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SSKJ2015|SSKJ 2015]])</ref> Tudi taka definicija ne določa natančne meje, saj imajo tudi slikarji neke splošno sprejete konvencije, kako npr. narisati pokrajino.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985:26]])</ref> Meja med tem, kaj je dovolj konvencionalno in kaj ne, je torej postopna.

==== Celovitost izražanja ====
V pisavi lahko s povedmi neka oseba izrazi vse, kar bi lahko povedala preko slušnega ali znakovnega prenosnika. Pisava mora tako omogočati tolikšno mero sporazumevanja kot ostali jezikovni prenosniki. To je pogosta omejitev pri tem, kaj se pojmuje kot '''práva pisáva'''.<ref name=":3">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#DeFrancis1989|DeFrancis 1989: 47]])</ref> Kljub temu pa se vseeno pojmuje vnašanje not v notno črtovje ali pisanje matematičnih formul kot pisanje, njihovo razumevanje pa branje. Oba primera omogočata komunikacijo le o stvareh na nekem področju, v prvem primeru o tem, kako zaigrati ali zapeti skladbo, v drugem pa neko matematično resnico. Ne obstaja pa nobena nota ali formula, ki bi sporočila, da naj nekdo ne pozabi kupiti mleka, ko se vrača iz službe. Zaradi tega ne ustrezata definiciji prave pisave. Taki konvencionalni načini predaje informacij preko pisnega prenosnika se imenujejo '''psévdopisáva''' (iz stgr.  ''ψευδής'' ( ''pseudḗs'') ‚lažen‘ + ''pisava'') ali (predvsem v primeru arheoloških najdb) '''prótopisáva''' (iz stgr. ''πρωτο-'' (''prōto-'') ‚prvi‘ + ''pisava'').<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Robinson2009|Robinson 2009: 2–4]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#DeFrancis1989|DeFrancis 1989: 42–47]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Klemenčič2019|Klemenčič 2019: 215]]). Klemenčič sicer kot pravo pisavo pojmuje tisto, kar se tu pojmuje kot glotografska pisava.</ref> To ne pomeni, da je psevdopisava slabša od prave pisave; veliko manj pregledno bi bilo zapisovati vse matematične formule zgolj z besedami – zaradi tega je tudi nastala matematična notacija.

==== Jezikovna odvisnost ====
Čeprav pisanje ni enolična reprezentacija govorjenega jezika v pisnem prenosniku, pa se vseeno lahko bolj splošno razdeli pisavo glede na to, ali je za njeno razumevanje potrebno tudi znanje jezika. Poznavanje znamenj in pravil zapisovanja ni dovolj za razumevanje povedi ''Wie spät ist es?'' ali ''Koliko je ura?''; potrebno je tudi poznavanje, kaj posamezna zapisana beseda pomeni. Čeprav zna človek prebrati in izgovoriti {{Fran|jetrva}}, to še ne pomeni, da pozna tudi pomen zapisane besede. Tudi če je pisava morfemska, kot npr. kitajske pismenke, je še vedno potrebno poznavanje [[Slovenska slovnica/Skladnja|skladnje]] kitajskega jezika, da se lahko razume pomen celotnega sporočila. Ta tip pisave se imenuje '''glótográfska pisáva'''<ref name=":4">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 29]])</ref> (iz stgr. ''γλῶττα'' (''glôtta'') ‚jezik‘ + ''-γραφίᾱ'' (''-graphíā'') ‚pisanje‘ + ''-ski'') in je tisti tip, na katerega se običajno pomisli ob omembi pisave.

Drugi tip je '''semásiográfska pisáva''' (iz stgr. ''σημᾰσῐ́ᾱ'' (''sēmăsĭ́ā'') ‚signal‘ + ''-γραφίᾱ'' (''-graphíā'') ‚pisanje‘ + ''-ski''), pri kateri ni potrebno poznati nekega specifičnega jezika, ampak zgolj pravila pisave in obravnavane teme.<ref name=":4" /> Nekdo, ki zna zgolj slovensko, lahko napiše <math>5+3=8</math> in bo to razumel tudi nekdo, ki govori zgolj angleško ali zgolj kitajsko, če pozna, kaj pomenijo simboli. Matematična notacija je torej semasiografska. Če bi slovensko govoreči namesto tega napisal ''pet plus tri je enako osem'', tega angleško in kitajsko govoreči ne bi razumela, ker je zapisano glotografsko. Zaradi tega se semasiografske pisave uporabljajo predvsem, kadar ista znamenja bere več ljudi, ki govorijo različne jezike, npr. prometni znaki, navodila za sestavljanje pohištva, znamenja na zemljevidu ipd. Izpričane semasiografske pisave so le psevdopisave, čeprav nekateri verjamejo, da bi lahko bile tudi prave pisave,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 30]])</ref> drugi pa to možnost zavračajo.<ref name=":3" />

==== Osnost ====
[[Slika:NADP+ phys.svg|sličica|Skeletna formula nikotinamid adenin dinukleotid fosfata.]]
Značilnost, ki le redko ni predpostavljena za pisavo, je, da pisava sledi neki osi, tj. da so znamenja zapisana v vrsticah ali redkeje v stolpcih. Znamenja se v takih primerih zaznava po nekem zaporedju od prvega do zadnjega, in ne celostno, kot npr. elemente na sliki. To se zdi kot lastnost, ki je univerzalna za vse pisave, vendar nekateri navajajo tudi primere bsemasiografske pisave brez osi.<ref>Zelo pogost tak primer slika jukagirske deklice, npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 28]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#DeFrancis1989|DeFrancis 1989: 25]]).</ref> Prikaz [[w:Strukturna_formula#Skeletna_formula|skeletne formule]] na desni sliki je definitivno vrsta notacije, saj se vezi in atomi predstavljeni z dogovorjenimi znamenji, ampak ali je to pisava?

Do sedaj je bilo omenjenih že veliko pojmov z besedo ''pisava'', sama beseda pa še ni bila definirana. Odpira se pojavlja vprašanje, ali mora biti pisava osna ali ne. V prvem primeru bi to pomenilo, da je pisava posebna vrsta notacije, ki sledi neki osi, v drugem pa bi pomenilo, da sta notacija in pisava sopomenki.<!-- Dobro bi bilo najti razpravo o tem, kaj je razlika med notacijo in pisavo. -->

Vsaj v grafetiki se predpostavi, da je pisava vedno osna.<ref>npr. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 38–39]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bredel2008|Bredel 2008: 31]])</ref> Taka obravnava je tako semiotsko kot jezikoslovno motivirana. Semiotika obravnava kakršna koli znamenja, brez ozira na jezik, zakaj torej imeti podvejo, ki prav tako obravnava vsa znamenja? Grafetika kot podveja semiotike se lahko tako omeji na primere, ko so znamenja razporejena po neki daljici in opazuje posebnosti, ki se pojavijo le v takih primerih. Tudi jezikoslovno je v večini primerov taka obravnava bolj zaželena, saj se glotografske pisave pojavljajo le v osnih primerih. To ni presenetljivo, saj se tudi glasovi v slušnem prenosniku ali kretnje v znakovnem prenosniku prenašajo v nekem zaporedju ena za drugim, in ne dvodimenzionalno, kar sicer podlaga omogoča. Znakovne pisave, npr. [[wikipedia:SignWriting|Suttonin SignWriting]] ima kar veliko deviacijo od tipičnih primerov osnih notacij, saj se v znakovnem prenosniku z različnimi deli telesa poda več kretenj hkrati, si pa še vedno časovno sledijo druga za drugo, zaradi česar SignWriting še vedno sledi eni osi, hkrati pa ima lahko na isti točki osi napisanih veliko znamenj, ki predstavljajo hkratne kretnje. Zaradi tega se tudi v tej slovnici obravnava, da je '''pisáva''' le osna vrsta notacija.

=== Ustvarjanje znamenj ===
Med procesom pisanja se mora nekako ustvariti pisavo, tj. s pomočjo [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|orodja]] realizirati znamenja na podlago. Ker je veliko različnih možnih pisal, je veliko možnih načinov in tehnik pisanja, ki imajo vsaka svoje značilnosti, se jih pa lahko razdeli v dve večji skupini, ki sta tu imenovani grafonomično pisanje in tipografsko pisanje.

==== Grafonomično pisanje ====
Večina načinov pisanja spada pod '''grafonómično pisánje''', kar pomeni, da je način zapisa znamenja povezan z njegovim izgledom. Znamenje se napiše tako, da se s premiki orodja pusti sled na podlagi. S pravilnimi premiki se tako izoblikuje pravo znamenje. Najpogostejši primer takega pisanja je pisanje na roke, tj. z držanjem pisala v roki in izrisovanjem vsakega znamenja posebej, potezo za potezo. V to kategorijo spada tudi klesanje, risanje s prstom in oblikovanje posebnih oblik znamenj npr. za logotip. Tako pisanje je za pisca_ko zahtevnejše, saj je za tako pisanje potrebno poznati obliko znamenja, saj se ga drugače ne more napisati, in ob vsakem zapisu uporabiti čim bolj enake gibe, da prvi {{Oklepaji|znamenja=a}} izgleda čim bolj podobno drugemu {{Oklepaji|znamenja=a}}.

Daleč najpogostejši tip je '''pisánje na rôke''', zato pojmovanje značilnosti večinoma izhaja iz tega podtipa, imajo pa tudi drugi načini običajno neke vzporedne značilnosti. Besedilo, ki je napisano na roke, se imenuje '''rokopís''', čeprav se ta beseda najpogosteje uporablja za poimenovanje srednjeveških rokopisov.

Da pisalo med pisanjem na roke pusti sled na podlagi, se je mora dotikati in, ne da bi se prekinilo kontakt, se mora pisalo vleči po podlagi, da izriše neko obliko. Tako pisanje omogoča tudi, da se kontakt prekine in se lahko pisalo premakne na drug del podlage, ne da bi pri tem pustilo sled. Vse, kar se nariše v enem sklopu, brez vmesnega dviga pisala, se imenuje '''potéza'''. Tu se sicer predlaga, da se uporabi poimenovanje '''grafonómična potéza''', po grafonomiki, vedi, ki preučuje pisanje na roko in risanje, saj bo v nadaljevanju predstavljen še en koncept grafetične poteze, ki pa se nanaša na znamenja, ne glede na tip pisanja.
[[Slika:Poteze v kurzivi.png|sličica|340x340_pik|Primer, ko ena poteza (1) zapisuje več znamenj, nadaljnje poteze pa nato dokončajo napisana znamenja.]]
Z eno grafonomično potezo se lahko zapiše celotno znamenje, npr. {{Oklepaji|znamenja=l}} ali {{Oklepaji|znamenja=–}}, lahko le del enega znamenja, npr. {{Oklepaji|znamenja=č}}, za katerega sta potrebni dve potezi, predvsem v kurzivni pisavi in hitropisu pa se lahko z eno potezo zapiše celo več znamenj ali pogosto kar celo besedo. V slednjih primerih se povezuje znamenja skupaj in tvorijo vsa skupaj le en segment. Pojavi pa se lahko, da znamenje znotraj takega sklopa znamenj vseeno zahteva zapis z več kot le eno potezo. V takem primeru se najprej z eno potezo izpiše vse dele znamenj sklopa, ki se jih lahko, in šele nato vrne nazaj in napravi preostale poteze znamenj.

===== Usmerjenost poteze =====
Ko se začne ustvarjati neko potezo, se nekje na listu položi pisalo, povleče potezo ter nato dvigne pisalo. Poteza ima neko začetno in končno točko in ima torej neko usmerjenost. Teoretično bi se lahko enako potezo narisalo tako iz ene kot druge strani, vendar se običajno veliko pogosteje nariše iz ene smeri kot iz druge. Čeprav je to večinoma le grafonomične narave, je pomembno v grafetiki in preiskovanju grafetičnih sprememb zaradi zlivanja potez, saj pride do različnih odrazov glede na smer pisanja poteze. V slovenščini se v veliki večini primerov piše potezo od leve proti desni oz. od zgoraj navzdol. Rastoče poševne poteze, npr. v {{Oklepaji|znamenja=/}} ali {{Oklepaji|znamenja=<}} se načeloma piše od vrha navzdol. Tipična izjema, ki krši obe pravili, je {{Oklepaji|znamenja=&}}, ki se začne pisati od spodaj navzgor, saj se oba dela poteze končata na ravno nasprotnih koncih, kot bi se običajno začelo pisati. Sicer pa se pri usmerjenosti potez pojavlja kar nekaj variacije.

Poleg tega prihaja do izjem tudi, če to omogoča zapis z manj potezami in čim manj prekrivanja potez. Izbira začetka in konca poteze je torej kompromis med tem, kolikokrat je potrebno pisalo dvigniti, in tem, kolikokrat je potrebno s pisalom pisati čez že zapisano. Na primer, v {{Oklepaji|znamenja=f}} je bolj smiselno zapisati navpično in vodoravno potezo kot dve potezi kot pa z eno, saj bi drugače pisec moral dvakrat iti s pisalom čez polovico ene poteze, med tem ko je v {{Oklepaji|znamenja=b}} in celo {{Oklepaji|znamenja=r}} pisanje z eno potezo veliko bolj običajno, saj ni potrebno iti s pisalom čez toliko že napisane poteze. Znamenje {{Oklepaji|znamenja=e}} se tudi običajno zapisuje le z eno potezo, saj izbira začetne točke na sredini znamenja omogoča, da se celotno znamenje zlahka zapiše z eno potezo brez pisanja čez že zapisano.
[[Slika:Stroke order HNV.png|sličica|Prikaz usmerjenosti potez treh znamenj. V {{Oklepaji|znamenja=H}} je usmerjenost pričakovana, {{Oklepaji|znamenja=N}} in {{Oklepaji|znamenja=V}} pa prikazujeta odstopanja zaradi nadaljevanja poteze iz prejšnjega dela]]
Zaradi tega lahko pride tudi do kršenja običajnih pravil usmerjenosti znamenja, npr. v {{Oklepaji|znamenja=N}} se desni navpični del zapiše od spodaj navzgor, saj je del iste grafonomične poteze kot poševna poteza. Podobno je z rastočo poševno potezo v {{Oklepaji|znamenja=V}} in {{Oklepaji|znamenja=M}} Kdaj sta znamenji lahko zelo podobni, a imata drugačen način zapisovanja potez, npr. pri {{Oklepaji|znamenja=A}} se običajno obe poševni potezi zapiše od zgoraj navzdol in sta torej dve potezi, medtem ko se {{Oklepaji|znamenja=^}} načeloma zapiše le z eno potezo, ki poteka najprej gor in nato dol; prim. še {{Oklepaji|znamenja=[}}, ki se zapiše z eno potezo ter {{Oklepaji|znamenja=E}}, kjer je zgornja vodoravna poteza ločena od navpične poteze.

Obstaja tudi posebna vrsta potez, ki nima usmerjenosti, '''píke''', ki se lahko obravnavajo kot analogija [[w:Ničelni_vektor|ničelnemu vektorju]]. Pri teh potezah pisalo ačeloman e potuje v nikakršno smer. Spusti se na podlago, da pusti odtis, in nato dvigne brez vlečenja po podlagi, razen mogoče v kakšnem kaligrafskem stilu. V resničnosti pisalo v hitrem pisanju vseeno običajno nekoliko podrsa po podlagi, zaradi česar lahko pike dobijo orientacijo in se spremenijo v navadne poteze, kot se je to zgodilo npr. {{Oklepaji|znamenja=ċ}}&nbsp;>&nbsp;{{Oklepaji|znamenja=č}}. Pri kakšnem pisalu, ki slabo pusti odtis, če se ga po podlagi ne povleče (npr. kreda), se kdaj pike zamenjujejo s kratko navpično črto za lažjo berljivost. V brajici so vse poteze pike.

===== Zaporedje potez =====
Kadar se eno znamenje zapiše z več potezami, se te običajno zapiše v nekem zaporedju in iz iste strani. Tako zaporedje se imenuje '''zaporédje potéz'''.<ref>Slovensko poimenovanje se pojavlja npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Istenič2011|Istenič in Sernelj 2011: 9, 26]])</ref> V slovenščini zaporedje in smer pisanja potez nista tako pomembni in nista prikazani v pravopisu. Večinoma sta prikazani le pri učenju pisanja pri otrokih. To pa vsekakor ni univerzalno za vse jezike oz. vse pisave. Predvsem za simbole KJKV je to veliko bolj striktno. Razlika med {{Oklepaji|znamenja=丰}} in {{Oklepaji|znamenja=王}} je potrebna tudi v zaporedju potez; v prvem primeru se najprej zapiše tri vodoravne poteze in nato navpično, v drugem primeru pa najprej zgornji vodoravni, nato navpično ter šele nato spodnjo vodoravno.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#PRCNLC2020|PRC NLC 2020: 6]])</ref> V brajici zaporedje pisanja pik znotraj celice načeloma ni pomembno.<!-- Izjeme se lahko natančneje opredeli, ko se bo predelalo vsako znamenje posebej. -->

Ker v slovenščini ni standardiziranega zaporedja potez, se to lahko precej razlikuje med posameznimi pisci. Točno zaporedje in usmerjenost potez sta predstavljena pri vsakem znamenju posebej, lahko pa se izlušči nekaj splošnih značilnosti, ki veljajo v večini primerov. Načeloma se zapisuje poteze po vrsti od leve proti desni:

* V {{Oklepaji|znamenja=P}} se najprej zapiše navpično potezo ter nato zavito potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=A}} se najprej zapiše rastočo poševno potezo {{Oklepaji|znamenja=/}}, nato drugo poševno in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=%}} se najprej zapiše zgornjo sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=⁰}}, nato poševno potezo {{Oklepaji|znamenja=/}} in nato spodnjo sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=₀}}.
* V {{Oklepaji|znamenja=H}} se najprej zapiše levo navpično, nato vodoravno in nato desno navpično potezo.
* V {{Oklepaji|znamenja=“}} se najprej zapiše levo in nato desno potezo.

Podobno v drugi razsežnosti. Načeloma se prej zapišejo zgornje poteze in nato spodnje:

* V {{Oklepaji|znamenja=F}} se najprej zapiše navpično, nato zgornjo vodoravno in nato spodnjo vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=!}} se najprej zapiše navpično potezo in nato piko.

* V {{Oklepaji|znamenja=;}} se najprej zapiše piko in nato spodnjo potezo {{Oklepaji|znamenja=,}}.

* V {{Oklepaji|znamenja==}} se najprej zapiše zgornjo in nato spodnjo potezo.

* Izjema je lahko npr. {{Oklepaji|znamenja=E}}, kjer se poleg običajnega načina, ki sledi pravilu, najprej zapiše navpično in spodnjo vodoravno potezo {{Oklepaji|znamenja=L}} naenkrat, nato spodnjo izmed preostalih dveh ter nato zgornjo vodoravno potezo.

Pogosto se navpična ali poševna poteza zapiše pred vodoravno. Izjema je le, če se navpična poteza v celoti nahaja pod vodoravno potezo, kjer sta obe zaporedji dokaj pogosti:

* V {{Oklepaji|znamenja=+}} se najprej zapiše navpično in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=f}} se najprej zapiše navpično in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=A}} se najprej zapiše poševni in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=T}} se najprej zapiše navpično in nato vodoravno potezo ali najprej vodoravno in nato navpično potezo.

Kompleksnejše in daljše poteze se v določenih primerih zapiše pred enostavnejšimi, vendar obstaja veliko izjem:

* V {{Oklepaji|znamenja=$}} se najprej zapiše zavito potezo {{Oklepaji|znamenja=S}} ter nato navpično potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=Q}} se najprej zapiše sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=O}} ter nato kratko poševno potezo.

* Primer izjeme je npr. {{Oklepaji|znamenja=B}}, kjer se po prvem pravilu najprej napiše navpično in šele nato zavito potezo.

V primeru dveh sekajočih se poševnih potez se običajno najprej zapiše rastoča {{Oklepaji|znamenja=/}} in nato padajoča {{Oklepaji|znamenja=\}}, npr. v {{Oklepaji|znamenja=X}}, ne pa tudi v {{Oklepaji|znamenja=y}}.

Dele znamenj, ki so razločevalna znamenja ter piki na {{Oklepaji|znamenja=i}} in {{Oklepaji|znamenja=j}} se zapisujejo po pisanju osnovnega znamenja:

* V {{Oklepaji|znamenja=i}} se najprej zapiše navpično potezo in nato piko.

* V {{Oklepaji|znamenja=č}} se najprej zapiše zavito potezo {{Oklepaji|znamenja=c}} in nato kljukico.

* V {{Oklepaji|znamenja=ö}} se najprej zapiše sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=o}}, nato levo piko in nato desno piko.

* V {{Oklepaji|znamenja=ō̆}}se najprej zapiše sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=o}}, nato vodoravno potezo {{Oklepaji|znamenja=¯}} in nato zavito potezo {{Oklepaji|znamenja=˘}}.

===== Zlivanje potez =====
Predvsem v hitrem pisanju se zgodi, da se pisalo začne premikati, preden se ga povsem dvigne, zaradi česar pusti odtis, tudi če pisec_ka tega ne namerava narediti. Poteze lahko na obeh koncih dobijo kljukice, ki so usmerjene proti koncu prejšnje oz. začetku naslednje poteze. Pisalo lahko pusti odtis tudi celotno pot od ene poteze do naslednje. Ta odtis je običajno tanjši, ker se manj pritisne s pisalom, lahko pa postane povsem enak ostalim delom poteze ter tako zlije dve potezi v eni, kar lahko bistveno spremeni izgled znamenja. Če se taka povezava pojavlja med znamenji, to vodi najprej v tvorbo ligatur, nato pa v polkurzivno in v kurzivno pisavo. Zaradi tega so za pisanje npr. {{Oklepaji|znamenja=A}} potrebne tri poteze, za pisanje {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Futura ; ">a</span>}}, ki se je iz njega razvil, pa le eno. Najprej se sta se zlili leva poševna in vodoravna poteza v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Helvetica ; ">a</span>}}, ki se je pisal z dvema potezama, nato pa sta se zlili še ti dve v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Futura ; ">a</span>}}.

Pri zlivanju potez se zmanjša število potez, usmerjenost in zaporedje zapisa delov znamenj pa se prav tako lahko spremeni. Nepopolno ali popolno zlivanje lahko tudi pike spremeni v usmerjene poteze, kot se je kljukica v {{Oklepaji|znamenja=č}} razvila iz prvotne pike v {{Oklepaji|znamenja=ċ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ꝫ}} (siglum v latinščini) razvil iz {{Oklepaji|znamenja=:}}. Zlivanje je zelo pogosto pri pisanju na papir, pri klesanju pa načeloma manj, saj je lažje vklesati dve ravni potezi kot eno ukrivljeno. Diahrono gledano je to vrsta poenostavitve, podobno kot asimilacija v glasoslovju.

==== Tipografsko pisanje ====
V '''tipográfskem pisánju''' celotno znamenje orodje na enkrat izriše. Pisec torej ne izriše oblike znamenja potezo za potezo, ampak zgolj izbere stvar, ki nariše pravilno znamenje, npr. pritisne pravilno tipko na tipkovnici. Ta izbira torej ni prav nič povezana z izgledom znamenja in kompleksnost izgleda ni povezana s tem, kako težko se znamenje zapiše. Ker znamenje v celoti naenkrat izriše orodje, je možna večja konsistenčnost v izgledu znamenj, hkrati pa postopno mejo med znamenji s podobnim izgledom zamenja ostra meja. V grafonomičnem pisanju se lahko eno znamenje nariše, da izgleda ravno nekje vmes med {{Oklepaji|znamenja=U}} in {{Oklepaji|znamenja=V}}, medtem ko pri tipografskem pisanju to ni mogoče – na računalnik se lahko zapiše ali {{Unicode|0055}} ali {{Unicode|0056}}, ne more pa se zapisati U+0055,8. Lahko se le dodeli novo orodje, npr. novo tipko, ki izriše znamenje, ki je med njima po izgledu, kar pa ga spet loči ostalih dveh po tem, da se uporabi to orodje.

Tipografsko pisanje se je pojavilo kasneje, vendar vseeno dokaj hitro. Tak način zapisa je že na disku iz Fajstosa iz okoli 1750 pr. n. št., kjer naj bi bila znamenja vtisnjena z nekimi pečatom podobnimi predmeti,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Rasmussen2009|Rasmusen 2009: 2]])</ref> kot prvo natisnjeno knjigo pa se pojmuje <span lang="zh">金剛般若波羅蜜經</span> (''jīngāng bōrě bōluómì jīng'') Wang Jiaja, prevod ''Diamantne sutre'' iz leta 868.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gunaratne2001|Gunaratne 2001: 466]])</ref> Pri tisku ima vsak svinčeni ulitek izbočeno zrcalno obliko znamenja, ki se nato odtisne na podlago. Vsako znamenje je torej povezano z neko vrsto svinčenega ulitka in je zato tipografsko pisanje. V Evropi je do porasta tiskanja po Gutenbergovem tiskarskem stroju leta 1445.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gálik2014|Gálik in Gálikova Tolnaiová 2014: 462]])</ref> Prva natisnjena knjiga v slovenščini je ''Abecedaꝛium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach'' Primoža Trubarja iz leta 1550.<ref>»Gedruckht In Sybenburgen Duch den Jernei Skuryaniz.« [Natisnil Jernei Skuryaniz na Sedmograškem.] ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Trubar1550|Trubar 1550: 27]])</ref>

Dandanes je najpogostejše tipografsko pisanje z uporabo tipkovnice. Tako pisanje se imenuje '''típkanje'''. Obstaja tudi poimenovanje '''tipkopís''', ki pa se uporablja le za besedila, napisana na pisalnem stroju, ne pa tudi z uporabo računalniške tipkovnice.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SSKJ2015|SSKJ 2015]])</ref> Pisanje na tipkovnico in povezava z znamenji je v teh primerih precej kompleksnejša, saj tipka sama ne pusti odtisa na podlagi, ampak se pritisk mehanično ali elektronsko prenese drugam, kar povzroči prikaz znamenja.

S tipografskim tipom pisanja se lahko zapiše le tista znamenja, katera lahko orodje, ki ga pisec ima, napišejo. Če pri tisku nima tiskarna ulitka za neko znamenje ali na pisalnem stroju ni tipke za to znamenje, se to znamenje ne more zapisati po tipografskem tipu in je potrebno neko znamenje zapisati grafonomično, na roke. Taki primeri so v zapisu na elektronskih napravah redki, ker dandanes Unicode podpira zelo veliko znakov, vendar so vseeno temu namenjene kode v območjih za osebno uporabo, katerim lahko uporabnik sam dodeli katero koli znamenje.

===== Font =====
Tipografsko pisanje omogoča boljšo konsistenčnost v izgledu znamenj. Na računalniku napisan {{Oklepaji|znamenja2=r}} je lahko povsem enak drugemu {{Oklepaji|znamenja2=r}}. Kljub temu pa ne preprečuje raznolikosti v izgledu znamenj oziroma grafemov, saj se lahko na računalnik napiše {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: sans-serif ; ">a</span>}} ali {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: serif ; ">a</span>}} z uporabo istih tipk. To se lahko stori z menjavo fonta. Na računalniku se mora za prikaz na zaslonu pravilno prikazati sličice, ki prikažejo človeku znane oblike. Skupek vseh teh sličic se imenuje '''fónt''' (dandanes tudi '''fônt''').<ref name=":5">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2098|Štefan 2008]])</ref> To vključuje podebelitev, kurzivnost, obliko znamenj in velikost znamenj. Pri tisku font označuje vse oblike posameznega znaka ene velikosti, ki so mišljene za skupno uporabo, namreč običajno kadar se uporabi nek font za eno znamenje, se uporabi enak font za celotno besedo oz. odstavek, tako da imajo znamenja uniformnen dizajn. Načeloma se ne piše {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: sans-serif ; ">'''t'''</span><span style="font-family: serif ; ">a</span><span style="font-family: monospace ; ">''k''</span><span style="font-family: serif ; ">'''o'''</span>}}, čeprav obstajajo ime, npr. označevanje le enega znamenja krepko za poudarek: <blockquote>t'''o'''pologija, ne t'''i'''pologija</blockquote>Vsaka sprememba izgleda znaka torej predstavlja spremembe fonta. V določenih primerih se izgled spremeni le manjšemu številu znakov, npr. pri prilagajanju izgleda posameznim jezikom ali v določenih stilističnih variantah, ki veljajo le za eno ali majhno število znamenj, npr. spremembo števk v renesančne oblike, tj. {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-variant-numeric: lining-nums ; ">0123456789</span>}} v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-variant-numeric: oldstyle-nums ; ">0123456789</span>}}. Podobno se lahko pogosto uporabnik odloči za uporabo fonta z ligaturami ali brez njih. Vsak izmed znakov ima lahko tudi drugačen izgled glede na okolje znotraj enega fonta, npr. prav pri tvorbi ligatur, kjer le v poziciji desno od {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Didot ; ">f</span>}} znamenje {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Didot ; ">i</span>}} izgubi piko in tvori ligaturo {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Didot ; ">fi</span>}}. 

Fonti, ki se med seboj razlikujejo le v velikosti, se skupaj imenujejo '''razlíčica pisáve'''. Sorodne različice pisave, ki se med seboj razlikujejo le v podebelitvi in kurzivnosti, redkeje še čim drugim, se skupaj imenujejo '''vŕsta pisáve'''.<ref name=":5" /> Na elektronskih napravah se s tem načeloma pojmuje vse, kar je v eni datoteki. ''Helvetica'' je torej vrsta pisave, ''Helvetica Bold Oblique'' je različica pisave, ''Helvetica Bold Oblique 12 tč'' pa font. Dandanes se v sicer uporablja poimenovanje ''font'' tudi kot sopomenka za različico pisave.

===== Znak in glif =====
Večina sprememb oblike znamenj ob spremembi fonta spada pod grafetično alografijo, npr. {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Helvetica ; ">a</span>}} in {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Times New Roman ; ">a</span>}} sta si tudi po izgledu zelo podobna, vendar font lahko istemu znaku dodeli tudi drugačno osnovno obliko kot nek drug font, npr. {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Helvetica ; ">a</span>}} in {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Futura ; ">a</span>}}, kar ni več grafetična alografija. Vizuale podobnosti tu ni več, saj {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Futura ; ">a</span>}} izgleda bolj podoben {{Oklepaji|znamenja=d}} kot {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family: Helvetica ; ">a</span>}}, in nekdo, ki pisave ne pozna, bo znamenji dojemal kot različni. Poleg tega pa se lahko enako osnovno obliko iz katerega koli razloga dodeli več različnim kodam, npr. {{Unicode|00D0}}, {{Unicode|0110}} in {{Unicode|0189}} ter {{Unicode|002C}} in {{Unicode|201A}}. Eno znamenje je lahko tudi kombinacija več znakov, npr. {{Oklepaji|znamenja=ẹ́}} je kombinacija {{Unicode|1EB9}} in {{Unicode|0301|3=◌́}}, en znak pa lahko predstavlja več znamenj, npr. {{Unicode|FB06|3=<span style="font-feature-settings: "dlig", "liga", "calt"; ">ﬆ</span>}} predstavlja staro ligaturo slovenskih grafemov {{Oklepaji|grafemi=s}} in {{Oklepaji|grafemi=t}}.

Zaradi tega se ne more trditi, da je vedno vsaka osnovna oblika asociirana le z eno tipko, enim tipom ulitka, eno kodo, in da ta ne predstavlja tudi drugih osnovnih oblik v drugem fontu. Zaradi tega se uveljavlja novo poimenovanje za vsa znamenja, ki so asociirana z isto kodo oz. istim tipom ulitka, '''znák''',<ref>Od znamenja ločena definicija npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2005|Unicode 2005]]).</ref> različni grafični prikazi tega znamenja pa se imenujejo '''glífi'''.<ref>Po ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]). V točno takem pomenu tudi v angleščini ''glyph'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025b]]).</ref> {{Unicode|0251}} in {{Unicode|03B1}} sta tako različna znaka, medtem ko sta {{Unicode|0061|3=<span style="font-family: Helvetica; ">a</span>}} in {{Unicode|0061|3=<span style="font-family: Futura; ">a</span>}} različna glifa istega znaka. Vsi znaki, kateri imajo dodeljeno kodo oz. ulitek in se jih tako lahko napiše, so v '''nabôru znákov.'''

Kljub temu je dandanes veliko nekonsistenčnosti glede razlikovanja med ''znakom'' in ''znamenjem'' in se ti dve poimenovanji uporabljata kot sopomenki, tudi med lingvisti.

====== Dodajanje znamenj izven nabora znakov ======
Če pri tipografskem pisanju pisec_ka nima znaka, ki bi predstavljalo znamenje, ki ga želi zapisati, mora najti nek drug način za zapis znamenja. Pri tisku in tipkanju na pisalni stroj se tak problem lahko reši tako, da se znamenje na podlago zapiše z grafonomičnim pisanjem, tj. pisanjem na roke, ki nima tovrstne omejitve. V primeru pisanja na računalnik taka možnost ni mogoča.

Če se na računalnik nečesa ne more zapisati s tipkovnico, še ne pomeni, da ne more biti napisano. Unicode vsebuje okoli 150.000 znakov, zato le redko pride do težave, ko znamenja ne predstavlja noben znak. Za pisanje znamenj, ki se pojavljajo v drugem jeziku, npr. arabska ali grška pisava, se to najlažje naredi s spremembo razporeditve znakov na tipkovnici, tj. zamenjati slovensko tipkovnico za arabsko oz. grško. Če je potrebno vnesti nek poseben znak, se to lahko naredi ali z lepljenjem znaka iz odložišča, ki se ga prekopira na straneh, kot je [https://unicode-explorer.com/ Unicode Explorer], s pomočjo oken za vnašanje (npr. tabela znakov na Windowsu ali pregledovalnik znakov na MacOS-u) ali z direktnim vnosom kode. V HTML-u se kodo vnese v obliki <code>&amp;#x1234;</code>, v kateri 1234 predstavlja kodo, npr. <code>&amp;#x214B;</code> zapiše {{Unicode|214B}}. Na Windowsu se lahko isto doseže s pisanjem kode, pritskom tipke Alt in pritiskom tipke X, na MacOS-u pa z uporabo tipkovnice »Unicode (šestnajstiško)«, v kateri se drži tipko Option in vnese kodo.

Če znamenja res ni v Unicodu, se lahko napiše [https://www.unicode.org/pending/proposals.html predlog za dodelitev kode], lahko pa se znamenju dodeli svojo kodo na območju za osebno uporabo. Pri slednjem se je pomembno zavedati, da se mora potem tudi ustvariti tako datoteko za prikaz znakov, ki to podpira. Kdor takega fonta nima, ne bo pravilno videl znamenja. Na primer, pisava ZRCola veliki črki v metelčici, ki predstavlja {{Izgovorjava|x|h|alofoni=ne}}, dodeljuje kodo {{Unicode|E100|3=<span style="font-family: ZRCola; ">&#xE100;</span>}}, ampak kdor nima naložene te pisave, ne vidi pravilne oblike. Izgled znamenja se lahko aproksimira z uporabo znaka, ki predstavlja podobno znamenje, npr. na Wikipedii ga je dolgo časa nadomeščal {{Unicode|A51F|ime=vai syllable nggee}}.<ref>Do 11. 6. 2024. Zadnja različica z ekvivalenti je bila objavljena [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Metelko_alphabet&oldid=1228385145 10. 6. 2024].</ref> Če ni druge možnosti, se lahko med besedilo tudi doda sliko znamenja, npr. [[Slika:Metelko H.svg|brezokvirja|25x25_pik]].

====== Povezava z grafemom ======
Koncept znaka ni isto kot kot koncept znamenja oz. osnovne oblike, prav tako pa tudi ni isto kot grafem. Vsak lahko poljubno določi, kaj znak predstavlja, lahko tudi kaj nepovezanega z jezikom sploh, npr. {{Unicode|23EF}} ali {{Unicode|1F01F}}. Pisna znamenja, ki niso grafemi, imajo tudi dodeljen znak, npr. {{Unicode|201E}} in {{Unicode|2013}}, v naborih znakov, ki podpirajo zapis več jezikov, pa se lahko pojavljajo znamenja, ki se v nekem jeziku sploh ne pojavljajo in tako niso grafemi v tem jeziku, čeprav so lahko v nekem drugem; v slovenščini se ne pojavljata npr. {{Unicode|A7FF}} ali {{Unicode|0B37}}. Vsak znak torej ni nujno grafem, v dobrem naboru znakov pa je vsak grafem jezika opredeljen s svojim znakom, saj bi se drugače z zamenjavo fonta razlika med grafemoma, ki se zapisujeta z istim znakom, lahko izgubila.

===== Tipkovnica =====
'''Tipkôvnica''' je priprava, ki vsebuje tipke, s katerimi se lahko vnaša znake. Dandanes se večinoma uporablja za pisanje na elektronske naprave, v preteklosti se je uporabljala tudi na pisalnih strojih. Na tipkovnici tipka po mehanizmu oz. elektrnskem signalu na podlago napiše znamenje, ki je tej tipki določeno. Računalniška tipkovnica se sicer uporablja tudi za druge stvari, ki niso povezane s pisoslovjem, ki pa tu ne bodo podrobneje obravnavane.
[[Slika:Keyboard-sections-zones-grid-ISOIEC-9995-1.jpg|sličica|366x366_pik|Tipkovnica po [[wikipedia:ISO/IEC_9995|ISO/IEC 9995]].<ref name=":9">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC9995|ISO/IEC 9995]])</ref>]]
Za pisanje najpomembnejši del tipkovnice je '''álfanumêrični dél''' (zeleno in modro obarvani del na sliki), v katerem se nahajajo tipke, ki se jih pritisne za zapisovanje znamenj, števke pa se lahko zapisuje tudi z '''numêričnim délom''' (rdeče obarvani del na sliki). Te tipke so indirektno povezane z nečim drugim, kar pusti odtis na podlagi, npr. na elektronski napravi tako, da se pritisk spremeni v digitalni signal. '''Razporêd típk''',<ref name=":6">V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 4]]) se ''razpored tipk'' pojavlja kot prevod angleškega ''keyboard layout'', za dodelitev znakov v slovenskem standardu pa se uporablja ''razporeditev znakov'', kar se ločuje tudi v tej slovnici.</ref> tj. kako so na tipkovnici razporejene tipke brez ozira na to, katero znamenje zapišejo, je določena glede na uporabljen standard, npr. [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#iso ISO], [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#ansi ANSI], [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#jis JIS], [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#ks KS] in [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#abnt ABNT].<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Rosen2022|Rosen 2022]])</ref> Fizične razporeditve se razlikujejo v nekaj različnih oblikah in velikostih tipk, vendar je večina tipk razporejenih enako. Za slovenščino se večinoma uporablja različico ISO, po standardu '''ISO/IEC 9995-1:2009''',<ref name=":9" /> iz katerega tudi izhaja slovenski standard SIST 1044:2009.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 4]])</ref> V standardu ISO je vsaka tipka poimenovana z veliko črko, ki predstavlja vrstico, in dvomestnim številom, ki predstavlja stolpec, v katerem se tipka nahaja, kot je prikazano na sliki.

Vsaki izmed tipk na tipkovnici se lahko dodeli neko arbitrarno znamenje, vendar je tudi to deloma standardiziral ISO za latinične pisave. Vsaka različica postavitve se imenuje '''razporedítev znákov'''.<ref name=":6" /> Načeloma se uporablja enega izmed treh različnih raporeditev znakov za latinične pisave, poimenovanih po črkah, ki jih napišejo tipke v vstici D od stolpca 01 do stolpca 06. Na slovenskih tipkovnicah se najpogosteje pojavlja razporeditev '''QWERTZ''' {{Izgovorjava|ˈkwərt͡s|kwə̀rc}} (»nemški tip«), ki ga uporablja tudi standard SIST 1044:2009.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 11]])</ref> Na MacOS-u se pojavlja razporeditev '''QWERTY''' {{Izgovorjava|ˈkwərti|kwə̀rti}} (»angleški tip«), medtem ko se razporeditev '''AZERTY''' {{Izgovorjava|aˈzərti|azə̀rti}} (»francoski tip«) ne pojavlja pogosto na slovenskih tipkovnicah. Tako poimenovanje razporeditev ni povsem enoznačno, saj se tipke na desnem delu alfanumeričnega dela prilagaja posebnim znamenjem vsakega jezika in se zato razlikujejo od jezika do jezika, tudi če imata oba razpored QWERTZ. Nemška in slovenska razporeditev znakov ni enaka. Standardizacija razporeditve znakov torej pogosto poteka za vsak jezik posebej.

Razporeditev znakov za pisanje slovenščine je standardiziran po '''SIST 1044:2009'''.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009]])</ref> V njem je točno določeno, katera tipka predstavlja kateri znak, vendar pa se malo kje ta standard upošteva in sta privzeti tipkovnici tako na Windowsu kot na MacOS-u drugačni od standarda.

====== Ravni ======
Da se lahko zapiše več znakov z enim setom tipk, se lahko vsaki tipki določi več znakov, katere predstavlja, med njimi pa se na nek način menjuje. Na tipkovnici se to stori s '''pomóžnimi típkami'''.<ref>Poimenovanje izvzeto iz ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 6]]).</ref> Te se nahajajo v '''fúnkijskem obmóčju''' alfanumeričnega dela, medtem ko ostale tipke tvorijo komplementarno '''álfanumêrično obmóčje'''. S pritiskom različnih kombinacij pomožnih tipk se doseže različno '''raven''' {{Izgovorjava|ˈravən|rávən}}, ki ima različno razporeditev znakov od drugih, kar omogoča večji nabor znakov z enakim številom tipk.

Ravni so štiri in so določene tako:<ref name=":7">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 6]])</ref>

* 1. raven se doseže brez uporabe pomožnih tipk. Na njej se običajno pojavljajo male črke in števke ter najosnovnejša ločila.
* 2. raven se doseže z uporabo '''típke Shift''' {{Izgovorjava|ˈʃift|šíft}} (redko '''típka Dvíg''' oz. '''dvigálka'''), označene kot {{oklepaji|znamenja=Shift}} ali {{oklepaji|znamenja=⇧}} oz. po SIST 1044:2009 {{oklepaji|znamenja=Dvig}}. Na njej se običajno pojavljajo velike črke in osnovnjša ločila in simboli.
* 3. raven se doseže z uporabo '''típke AltGr''' {{Izgovorjava|ˈalt ˈgə ˈrə|ált gə̀ rə̀}}, zapisano tudi kot Alt Gr ali Alt. gr. (redko '''típka Alt Graph''' {{Izgovorjava|ˈalt ˈgraf|ált gráf}} oz. '''désna izmenjálka'''), označene kot {{oklepaji|znamenja=Alt Gr}}, {{oklepaji|znamenja=AltGr}} oz. po SIST 1044:2009 {{oklepaji|znamenja=Alt. gr.}}. Na Windowsu ima povsem enako vlogo sočasni pritisk tipk Ctrl in Alt. Na Macu je namesto te tipke '''típka Option''' {{Izgovorjava|ˈɔpʃən|ôpšən}}, označena z {{oklepaji|znamenja=⌥}}.
* 4. raven se doseže s hkratnim pritiskom tipk Shift in AltGr oz. na Macu kombinacije tipk Shift in Option. Tako tretja kot četrta raven vsebujeta redkeje uporabljene znake, pogosto tudi združljive znake.
Tipke alfanumeričnega območja so predstavljene z znakom prve ravni, le če je to črka, je ta velika. Glede na to, da obstajajo štiri ravni, razpored znakov vsaki tipki dodeli do štiri znake, enega za vsako raven. Na primer, tipka C12 v različnih razporedih predstavlja naslednje znake na različnih ravneh:
{| class="wikitable"
|+Primerjava znakov, dodeljienih tipki C12 po ravneh v različnih razporedih znakov
!Raven
!Po SIST 1044:2009
!Na Windowsu
!Na Macu
|-
|1.
|{{Unicode|0040}}
|{{Unicode|017E}}
|{{Unicode|017E}}
|-
|2.
|{{Unicode|00AB}}
|{{Unicode|017D}}
|{{Unicode|017D}}
|-
|3.
|{{Unicode|00F7}}
|{{Unicode|00A4}}
|{{Unicode|005C}}
|-
|4.
|
|
|{{Unicode|007C}}
|}
Na tipki, kadar so označene ravni, je prva raven (razen pri črkah) označena levo spodaj, druga levo zgoraj, tretja desno spodaj in četrta levo zgoraj,<ref name=":7" /> tj. zgornja vrstica se doseže s pritiskom tipke Shift, spodnja pa brez in desni stolpec se doseže s pritiskom tipke AltGr oz. Option, levega pa brez.

'''Típka Caps Lock''' {{Izgovorjava|ˈkɛps ˈlɔk|kêps lôk}} (redko '''típka Vélike čŕke''' ali '''zaklepálka velikósti'''), označena z {{oklepaji|znamenja=⇪}} oz. po SIST 1044:2009 s ključavnico z vrisanim velikim A,<ref name=":8">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 5]])</ref> omogoča pisanje velikih črk brez stalnega držanja tipke Shift. Če je vklopljena, tipke, ki predstavljajo v prvi ravni črke, pišejo drugo raven, tj. velike črke, ostale tipke pa še vedno znake v prvi ravni.

'''Típka Num Lock''' {{Izgovorjava|ˈnam ˈlɔk|nám lôk}} oz. '''Number Lock''' {{Izgovorjava|ˈnambər ˈlɔk|námbər lôk}} (redko '''zaklepálka števílčnice'''), označena z {{oklepaji|znamenja=⇭}} oz. po SIST 1044:2009 kot {{oklepaji|znamenja=Vklopi štev.}} ali s ključavnico z vrisano 1.<ref name=":8" /> Če je vklopljena, se v numeričnem delu lahko zapisuje števke, drugače imajo tipke določeno drugačno vlogo.

Na MacOS-u se doseže posebno raven ob pritisku tipk Option in Caps Lock, drugačno od četrte, ki ima dodatne znake.

====== Mrtve tipke ======
Na tipkovnici obstaja tudi posebna vrsta tipk, ki se imenujejo '''mŕtve típke'''.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Apple2025|Apple 2025]])</ref> Te tipke se lahko uporabiv kombinaciji z neko drugo tipko, da se dobi znak z razločevalnim znamenjem. Da se dobi {{oklepaji|znamenja=ä}} se najprej pritisne mrtvo tipko za preglas in nato tipko za {{oklepaji|znamenja=a}}. To je ravno obratno od zaporedja zapisa z združljivim znakom v Unicodu, ki je {{Unicode|0061}} + {{Unicode|0308|3=◌̈}}. Če se po mrtvi tipki vnese presledek, se dobi širinsko znamenje, npr. {{Unicode|00A8}}.

==== Koda ====
Ko se piše nekaj na elektronsko napravo, se mora besedilo shraniti na računalnik. V veliki večini primerov se ne shrani dejanska oblika črke v besedilu vsakič, ko je zapisana, ker bi to zavzelo več prostora na disku in otežilo spreminjanje fontov in različic pisave. Zaradi tega se vsakemu znaku določi število, pod katerim je shranjeno v napravi, in se potem v posebni datoteki vsakemu številu določi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Znak in glif|glife]] (izgled), ki se bodo prikazali na zaslonu. Zaradi tega je možno enostavno menjati fonte, saj se shranjena števila ne spremenijo med spreminjanjem fonta, le uporabljena datoteka za prikaz glifov. Ta pojav se imenuje '''kodíranje''', vsako izmed dodeljenih števil pa se imenuje '''kóda'''.

Obstajajo različni načini dodeljevanja kod različnim znamenjem. Če se piše v enem, prikazuje pa v drugem, se prikažejo napačni znaki. Določen predpis, kateremu znaku pripada katera koda, se imenuje '''sistém kodíranja'''. Najbolj pomembni sistemi so [https://www.unicode.org/charts/ Unicode], [[wikipedia:ISO/IEC_8859-2|ISO/IEC 8859-2]], [[w:ASCII|ASCII]] in [[wikipedia:YUSCII|YUSCII]]. Dodelitev kod je podana v '''kódni tabéli''' in kode so podane v šestnajstiškem sistemu, kar pomeni, da so števke {{oklepaji|grafemi=1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, A, B, C, D, E, F}} v takem vrstnem redu in šele nato 10, ki predstavlja število 16 v desetiškem (običajnem) sistemu. Zadnja števka kode je v preglednici označena z malim {{oklepaji|znamenja=x}}, kar pomeni, da se tja postavi števko, ki določa drugo koordinato celice. V naslednjem poenostavljenem primeru je »A« pod kodo 00, »G« pod 07, »U« pod 16 in »!« pod 1E.
{| class="wikitable"
|+Primer kodne tabele
!
!0
!1
!2
!3
!4
!5
!6
!7
!8
!9
!A
!B
!C
!D
!E
!F
|-
!0x
|A
|B
|C
|Č
|D
|E
|F
|G
|H
|I
|J
|K
|L
|M
|N
|O
|-
!1x
|P
|Q
|R
|S
|Š
|T
|U
|V
|W
|X
|Y
|Z
|Ž
|.
|!
|?
|}

===== ASCII =====
'''ASCII''' {{Izgovorjava|ˈaski|áski}} je ameriški sistem kodiranja, na katerem temelji veliko kasnejših standardov, vključno z mednarodnimi in Unicodom. Vsaka koda je dolga sedem bitov, kar omogoča <math>2^7 = 128</math> različnih znakov. To zadošča za velike in male tiskane črke angleške abecede, osnovna ločila, presledek, števke in kontrolne kode, tj. kode, ki niso namenjene predstavljanju znakov, ampak za druge tehnične stvari (v spodnji tabeli označene s črkami, napisanimi poševno). ASCII se je skozi leta rahlo spreminjal; v spodnji tabeli so podani znaki, kot so bili definirani v ISO/IEC 646-US, ko je ASCII leta 1991 postal mednarodni standard.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC646|ISO/IEC 646:1991]])</ref> ASCII ima še danes zelo velik vpliv, saj se ti znaki veliko pogosteje kot drugi pojavljajo pri programiranju, oblikovanju spletnih strani itd.

===== YUSCII =====
ISO/IEC 646 v resnici vsebuje več sistemov kodiranja za različne jezike. Sistem kod, ki je bil za jugoslovanske jezike, se imenuje ISO/IEC 646-YU ali '''YUSCII''' {{Izgovorjava|ˈjuski|júski}} oz. natančneje različica JUS I.B1.002,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#JUS I.B1.0021987|JUS I.B1.002 1987]])</ref> ki kodira latinico za slovenščino in osrednjo južno slovanščino. Zaradi tega vključuje tudi črke {{oklepaji|grafemi=č, š, ž, ć, đ}} namesto nekaterih drugih znakov. Celotna preglednica je podana spodaj. Privzeti slovenski tipkovnici na Windowsu in MacOS-u v prvih dveh nivojih razen tipke E00 vsebujeta zgolj znake iz tega seta.

===== ISO/IEC 8859 =====
Kmalu se je pojavila potreba po tem, da bi se lahko v istem sistemu zapisalo več znakov, zaradi česar se je število bitov povečalo na osem, torej je sedaj bilo možnih <math>2^8 = 256</math> kombinacij, torej dvakrat več, kot do sedaj. Prva polovica kod je enaka kot ASCII, druga polovica pa je prilagojena jezikom. Slovenščina je bila uvrščena pod drugi del, ISO/IEC 8859-2, skupaj z drugimi srednjeevropskimi jeziki.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC 8859-2|ISO/IEC 8859-2:1999]])</ref>

===== Unicode =====
Z razvojem tehnologije in predvsem popularizacijo interneta se je pojavila potreba, da se za vse jezike uporablja zgolj en standard, ki bi vključeval znake vseh jezikov. Zaradi je tega nastal '''stándard Unicode<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2005|Unicode 2005]])</ref>''' {{Izgovorjava|ˈunikot|únikọt}} oz. (če se ne obravnava kot lastno ime) '''standard únikọd''', znan tudi pod imenoma '''UCS''' (iz angl. ''universal coded character set'' ‚univerzalni set kodiranih znakov‘) in '''ISO/IEC 10646'''.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC10646|ISO/IEC 10646:2020]])</ref> Dandanes se skoraj vedno uporablja ta standard za zapisovanje na računalniku, da ni več toliko težav z zapisovanjem stvari v več jezikih. Zadnja različica Unicoda je 16.0, ki kodira okoli 154&nbsp;998 znakov; približno dve tretjini teh znakov so simboli KJKV (kitajske, japonske, korejske in vietnamske pismenke).<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UnicodeStatistics2025|Unicode Statistics 2025]])</ref>

Ker je znakov toliko, se najprej delijo na ravni, potem pa še na bloke. Vseh ravni je 17, od tega jih je do sedaj le sedem, ki imajo v sebi dodeljene kode, ostale so še povsem proste za dodajanje novih znakov. Imena ravni so naslednja:<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025c]]), poglavje 2.8; v slovenščino so imena prevedena v tem delu.</ref>
{| class="wikitable"
|+Ravni v Unicodu
!Število
!Angleško ime
!Slovensko ime
!Kratica
!Razpon kod
|-
|Raven 0
|Basic Multilingual Plane
|Osnovna večjezična raven
|BMP
|U+0000..U+FFFF
|-
|Raven 1
|Supplementary Multilingual Plane
|Dodatna večjezična raven
|SMP
|U+10000..U+1FFFF
|-
|Raven 2
|Supplementary Ideographic Plane
|Dodatna ideografska raven
|SIP
|U+20000..U+2FFFF
|-
|Raven 3
|Tertiary Ideographic Plane
|Terciarna ideografska raven
|TIP
|U+30000..U+3FFFF
|-
|Raven 14
|Supplementary Special-purpose Plane
|Dodatna raven za posebno uporabo
|SSP
|U+E0000..U+EFFFF
|-
|Raven 15
|Private Use Plane
|Raven za zasebno uporabo
|
|U+F0000..U+FFFFF
|-
|Raven  16
|Private Use Plane
|Raven za zasebno uporabo
|
|U+100000..U+10FFFF
|}
V posameznem bloku se pojavljajo znaki, ki se uporabljajo v isti pisavi ali imajo podobno vlogo v zapisu, npr. latinični znaki, cirilični znaki, ločila, emojiji in brajevi vzorci. Za potrebe slovenščine razen znanstvenih in drugih semiografskih notacij ter emojijev se večina znakov pojavlja v blokih:<!-- Natančneje se lahko določi po obravnavi vsakega znamenja posebej. -->

* Kontrole C0 in osnovna latinica (U+0000–U+007F)
* Kontrole C1 in latinica–1, dodatek (U+0080–U+00FF)
* Razširjena latinica–A (U+0100–U+017F)
* Razširjena latinica–B (U+0180–U+024F)
* Razširitve IPA (U+0250–U+02AF)
* Združljivi razločevalni znaki (U+0300–U+036F)
* Razširjena latinica, dodatek (U+1E00–U+1EFF)
* Splošna ločila (U+2000–U+206F)
* Nadpisano in podpisano (U+2070–U+209F)
* Črkam podobni simboli (U+2100–214F)
* Številske oblike (U+2150–218F)
* Brajevi vzorci (U+2800–U+28FF)

====== Lastnost znaka Unicode ======
Poleg kode so določene tudi druge značilnosti znakov, ki računalniku olajšajo razumevanje besedila in opravljanje preprostih sprememb, kot sta štetje besed ali menjava velikih in malih črk. Pri izbiri znakov, ki izgledajo podobno ali povsem enako, za zapis nečesa je pomembno, pogosto odločajo razlike v lastnostih znaka, zaradi katerih so sploh različni znaki. Lastnosti se lahko vidi v [https://www.unicode.org/Public/16.0.0/ucd/ databazi znakov Unicode].

Lastnosti med drugim določajo naslednje:<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025c]]), poglavje 4; zelo poenostavljeno</ref>

* ime
* splošno kategorijo (razloženo v nadaljevanju)
* ali je znamenje deprecirano, tj. ali je njegova uporaba odsvetovana
* smer pisanja in ali se glif prezrcali pri pisanju v drugo smer
* številsko vrednost znaka
* pisavo in blok
* dekompozicijo na združljivi znak in osnovni znak, npr. {{Unicode|00E4}} razstavi na {{Unicode|0061}} in {{Unicode|0308|3=◌̈}}
* ali je znak združljiv
* starost, tj. kdaj je bil znak dodan v Unicode
* povezano veliko, malo in naslovno črko.

Jezikoslovno povezana je splošna kategorija. Ta poskuša predstaviti tipe znamenj preko znakov. Znake se tako dodeljuje, da znak zastopa neko pogosto znamenje, ki se pogosteje uporablja in se vsaj v nekem kontekstu ne pojmuje kot oblikovna različica znamenja nekega drugega znaka.<ref>Poenostavljeno. Natančneje predstavljeno na strani [https://www.unicode.org/pending/proposals.html Submitting Character Proposals].</ref> Znaku se potem v splošni kategoriji določi, kaj je vloga znamenja v jeziku. V primeru, da se v nekem jeziku ena osnovna oblika uporablja v dveh izrazito drugačnih kontekstih ali se v dveh jezikih različno uporablja, se lahko za boljšo predstavitev z znaki dodeli tudi različna znaka, ki sicer vizualno izgledata zelo podobno ali celo enako (sta homoglifa), ampak imata drugačne lastnosti.

Taki pari v slovenščini so npr. vejica {{Unicode|002C}} in enojni spodnji narekovaj {{Unicode|201A}} ter velika črka v {{Unicode|0056}} in rimsko število 5 {{Unicode|2164}}. Presledki in ločila se pojavljajo v parih deljivi–nedeljivi, npr. deljivi presledek ({{Unicode|0020|ne}}) in nedeljivi presledek ({{Unicode|00A0|ne}}). Vezajev je veliko: vezaj - minus {{Unicode|002D}}, deljivi vezaj {{Unicode|2010}}, nedeljivi vezaj {{Unicode|2011}}, vezaj kot alineja {{Unicode|2043}} in deljaj (mehki vezaj) {{Unicode|00AD|ne}} so v veliki večini pisav povsem identični po izgledu, ampak se razlikujejo v lastnostih.

V veliko primerih se namesto vseh teh različic uporablja le ena, tista, ki je najhitreje dostopna na tipkovnici. To pogosto nima večjih posledic, je pa manj optimalno; uporaba vejice namesto narekovaja preprečuje, da bi se pred njo napravil avtomatski prelom vrstice. Uporaba zgolj ene izmed teh različic in uporaba depreciranih znakov nakazujeta na slabšo računalniško pismenost.

Znamenji sta različna znaka tudi, če spadata v različni pisavi, npr. latinična velika črka a {{Unicode|0041}}, cirilična velika črka a {{Unicode|0410}}, grška velika črka alfa {{Unicode|0391}} in čerokijska črka go {{Unicode|13AA}}, ali imata različno malo, veliko oz. naslovno črko, kot npr. že prej omenjena latinična velika črka ed {{Unicode|00D0}} z malo črko {{Oklepaji|znamenja=ð}}, latinična velika črka d s črtico {{Unicode|0110}} z malo črko {{Oklepaji|znamenja=đ}} in latinična velika črka afriški d {{Unicode|0189}} z malo črko {{Oklepaji|znamenja=ɖ}}. Grške črke v IPI so drug znak kot grške črke, npr. latinična mala črka alfa {{Unicode|0251}} in grška mala črka alfa {{Unicode|03B1}}. Posamezni primeri lahko npr. še latinična mala črka g {{Unicode|0067}} in latinična mala črka pisani g {{Unicode|0261}}, ki se uporablja v IPI, znak za množenje {{Unicode|00D7}} in znak za vektorski produkt {{Unicode|2A2F}} ter znak za integral {{Unicode|222B}} in latinična mala črka eš {{Unicode|0283}}.

Znaka, ki imata v nekem fontu enak ali zelo podoben glif, sta '''znakôvna homoglífa'''. Če se pojavljata v istem jeziku ju je torej težko razločevati; števko {{Oklepaji|znamenja=0}} in črko {{Oklepaji|znamenja=o}} se lahko ob hitrem branju zamenja, kot tudi npr. {{Oklepaji|znamenja=1}}, {{Oklepaji|znamenja=l}} in {{Oklepaji|znamenja=I}}. Tipografi se pri takih primerih izogibajo povsem enaki obliki za vse znake in jih predvsem v matematičnih in enoširinskih pisavah poskušajo razlikovati med seboj, nekateri pa so si vseeno na las podobni. Velik problem pri znakovnih homoglifih je kibernetska varnost; https://www.apple.com in https://www.аррӏе.com izgledata pogosto povsem enako, ampak sta različna naslova URL in vodita do različnih spletnih strani, kar se lahko izkoristi za homoglifski napad.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Feroot2025|Feroot 2025]])</ref>

<!-- ===Napake pri prenosu sporočil===
Zaenkrat preskočeno, se lahko doda kasneje: kaj je potrebno za uspešen prenos sporočila – govor o pismenosti, zatipkanju, ''character amnesia'', uničenje podlage, tofu itd. -->== Paragrafetika ==
Na kvaliteto branja vplivajo tudi drugi, nejezikovni dejavniki, ki omogočajo ali zavirajo proces prenosa podatkov preko pisnega prenosnika. Različni fizični dejavniki vplivajo na to, kako hitro in zlahka se lahko nekaj prebere. Idealne okoliščine omogočajo najlahkotnejše in najhitrejše branje ter zmanjšujejo možnost, da bralec napravi napako.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 53]])</ref>

Za vizualni prenosnik na branje najbolj vplivajo barva [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|pozitivnega in negativnega prostora]] in kontrast med njima, nagubanost podlage, oddaljenost od podlage, osvetljenost podlage, na zaslonu tudi resolucija – torej to, kar je potrebno, da se nekaj vidi. Za razliko so za uspešno tipanje v taktilnem prenosniku drugačne omejitve, saj je potrebno biti omogočeno, da je podlago možno tipati in prepoznati pike. To sicer v primerjavi z vizualnim prenosnikom zelo omeji, koliko je lahko podlaga oddaljena, poleg tega pa na branje bolj vplivajo še nagubanost, upogljivost in temperatura podlage.

=== Nagubanost podlage ===
V vizualnem prenosniku je najlažje prebrati nekaj, če je napisano na ravni podlagi, težje pa če je napisan npr. na zmečkanem listu papirja ali neravnem kamnu, saj se znamenja težje prepozna zaradi dodatnih robov in senc na podlagi, ki se v takem primeru pojavijo. Nagubanost papirja naguba tudi pozitivni prostor, kar lahko percepcijsko spremeni obliko znamenj v manj značilne oblike. Kljub temu se kdaj vseeno nalašč piše na nagubano podlago, na primer na zemljevidu, kjer je relief prikazan z izbočevanjem podlage.

V taktilnem prenosniku je to še toliko bolj pomembno, saj je ravno nagubanost tisto merilo, ki ločuje pozitivni in negativni prostor. Rahla izbočenost podlage na manjšem mestu se lahko zamenja za piko in zmede bralca. Vsekakor pa nagubanost podlage ne sme presegati izbočenosti pik, saj so te potem nezaznavne; bralec bi v primeru brajevega zapisa na rebrasti žamet bolj čutil rebra kot pa brajeve pike, ki so zapisane med dvema rebroma.

=== Oddaljenost ===
V vizualnem prenosniku je podlaga lahko bistveno bolj oddaljena kot v taktilnem prenosniku. Razdalja med bralcem in podlago je lahko kakršna koli, dokler lahko bralec podlago še vidi; če je megleno, mora bralec biti bližje podlagi, da lahko razloči znamenja. Bolj kot je podlaga oddaljena, bolj morajo biti tudi znamenja na veliko zapisana, da se jih lahko še vedno prepozna. Brez očal ali leč imajo daljnovidni ljudje težave z branjem na kratki razdalji, kratkovidni ljudje pa z branjem na daljši razdalji.

V taktilnem prenosniku mora biti podlaga na dosegu rok, saj je potreben fizični dotik podlage za branje. Reklamni pano ob avtocesti ne more biti prebran v brajici med vožnjo, saj fizični dotik ni mogoč. Preko taktilnega prenosnika tako ni mogoče zaznati zapisanega na daljavo, kar je ena izmed prednosti vizualnega prenosnika, ampak je potrebno priti do podlage.

=== Barva in kontrast ===
Paragrafetično in tudi širše semiotsko je pomembna barva znamenj. Večina in vse pogosteje uporabljene pisave so enobarvne, tj. pozitivni prostor je ene barve, negativni pa druge, obstajajo pa tudi druge, slabo razširjene [https://www.omniglot.com/conscripts/colourscripts.htm pisave], ki uporabljajo več barv za razločevanje med znamenji. Emojiji so tudi večbarvni.

Najosnovnejši barvi sta neka temna barva znamenj na svetli podlagi kot npr. pri tisku na bel papir. Barva znamenj je pri tisku in prikazu na zaslonu najpogosteje <span style="color:black; background-color:white;">črna</span>, pri pisanju na roke pa <span style="color:black; background-color:white;">črna</span>, <span style="color:blue">temno modra</span> (kemični svinčnik) ali <span style="color:grey">siva</span> (svinčnik). Barva negativnega prostora je v takem primeru barva papirja, tj. <span style="color:black; background-color:white;">bela</span> ali <span style="color:black; background-color:#FFFBE6;">rahlo rumenkasta</span>. Na zaslonu je to značilno za svetli način. Temni način obrne svetlost in so tako znamenja <span style="color:white; background-color:#262626;">bela</span>, negativni prostor pa je običajno <span style="color:white; background-color:#262626;">temno siv</span>.

Od tega odstopajo hiperpovezave, ki so obarvane drugače, da se lažje prepozna, da so klikljive. Načeloma so obarvane modro. Na Wikipediji je hiperpovezava, ki vodi do ustvarjene strani in ji uporabnik še ni sledil, obarvana <span style="color:#4864bf"><u>modro</u></span>, če ji je že sledil, <span style="color:#624d97"><u>vijolično</u></span>, če pa vodi do še neustvarjene strani, je obarvana <span style="color:#b74c42"><u>rdeče</u></span> oz. če ji je uporabnik že sledil, <span style="color:#925f5c"><u>bledo temno rdeče</u></span>.

Druge uporabe barv so za poudarek oz. stilistično obarvanje besedila in se jih uporablja ze lepši izgled, večjo vpadljivost, zaradi osebne preference ipd. Do rabe barv se sicer SP 2001 in SP 8.0 ne opredeljujeta. Od ostalih barv je najpogostejša <span style="color:red">rdeča</span>, ki se uporablja za poudarek pomembnejših informacij, npr. pomembnih podatkov v sicer dolgem mailu, naslove v šolskih zvezkih in korekturne popravke. Uporaba je podobna kot uporaba krepkega sloga pri tipografskem pisanju, zato je taka raba nekoliko pogostejša pri grafonomičnem pisanju, kjer lahko debelejša pisala zmanjšajo berljivost pri majhni velikosti znamenj. Uporaba <span style="color:grey;">sive</span> barve je tudi pogosta in sicer za prikaz manj pomembnih podatkov pri tipografskem pisanju. S fluorescenčnim markerjem se na papirju napisane besede lahko prevleče za večjo opaznost. Ti so lahko najrazličnejših barv, tipično pa <span style="background-color:yellow;">rumene</span> ali <span style="background-color:orange;">oranžne</span>. Podoben efekt ponujajo tudi računalniški programi za pisanje dokumentov, npr. Microsoft Word.

Pri učenju tujega jezika s slovničnim spolom se pogosto uporablja barve za lažje pomnenje spola besed, najpogosteje <span style="color:blue;">modra</span> za moški spol, <span style="color:red;">rdeča</span> za ženski spol, <span style="color:green;">zelena</span> za srednji spol in <span style="color:purple;">vijolična</span> za skupni spol (npr. v švedščini), čeprav ni nujno, da so točno te barve.

V čistih vizualnih prenosnikih, npr. pisanju na papir in tipkanju na računalnik, je tako spreminjanje barv pogosto; v primerih, kot je klesanje v kamen pa ni tako pogosto, da bi se spreminjalo barvo – znamenja imajo pač tako barvo kot kamen in se znamenja prepozna zaradi senc, ki jih povzroča neravnost.

==== Kontrast ====
Izbira barv pozitivnega in negativnega prostora je poljubna, vendar nekatere kombinacije se bistveno lažje prebere kot druge. Bolj kot se barvi med seboj razlikujeta, večji je kontrast in lažje je brati zapisano. Barvno slepi ljudje tudi težje razločajo med [[wikipedia:Color_blindness#Confusion_colors|določenimi barvami]], ki so drugače različne za preostale. Nekaj pimerov:<ref>Kombinacije barv izvzete iz grafov v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Colblindor2009|Colblindor 2009]]).</ref><blockquote><span style="background-color:#ffee7d;color:navy">Dobra izbira barv – velik kontrast.</span>

<span style="background-color:#75fb9f;color:#ea3c4a">Slabo za protanopijo.</span> ''Slabo za [[wikipedia:Color_blindness#Red%E2%80%93green_color_blindness|protanopijo]].''

<span style="background-color:#75fb9a;color:#e9338b">Slabo za devteranopijo.</span> ''Slabo za [[wikipedia:Color_blindness#Red%E2%80%93green_color_blindness|devteranopijo]].''

<span style="background-color:#75fb92;color:#3e8bf7">Slabo za tritanopijo.</span> ''Slabo za [[wikipedia:Color_blindness#Blue%E2%80%93yellow_color_blindness|tritanopijo]].''

<span style="background-color:#ff0000;color:#ff0da2">Na splošno slaba izbira – majhen kontrast.</span> ''Na splošno slaba izbira – majhen kontrast.''</blockquote>Ni nujno, da je negativni ali pozitivni prostor obarvan le z eno barvo – lahko je upodobljen kot kakšen vzorec, slika ali je celo prozoren. Kljub temu večja kompleksnost v prikazovanju obeh prostorov običajno zmanjšuje berljivost zapisanega. Pri prozornih delih okolje, v katerem se bralec nahaja, vpliva na berljivost. Beli napis na fizični prosojnici je na primer zelo težko prebrati, če se prosojnico drži pred belo steno.

=== Ostali dejavniki za vizualni prenosnik ===
Od ostalih dejavnikov je najpomembnejša osvetlitev. Če podlaga ni osvetljena ali sama ne oddaja svetlobe, se ne more prebrati zapisanega. V temi se namreč ne vidi razlike med pozitivnim in negativnim prostorom. Osvetlitev je nujna za vizualni prenosnik, za taktilnega pa povsem nepotrebna. Brajico se lahko bere tudi v jami brez vira svetlobe, zaradi česar jo lahko uporabljajo tudi slepi in slabovidni. Osvetlitev lahko priskrbi podlaga (npr. zaslon), pogosteje pa je prisotna v okolici. Za branje zapisanega na odsevnih podlagah, npr. na steklu ali zaslonu, je boljša mehka svetloba, da ni neželenih motečih odsevov, za branje izbočenih in vbočenih znamenj pa je pogosto boljša trda svetloba, ki izostri sence.

Na zaslonu in tisku je pomembna tudi resolucija zaslona oz. gostota točk. Višja kot je gostota oz. resolucija, bolj podobna je oblika znamenju, ki naj bi ga predstavljala, zaradi česar je znamenje lažje prepoznati in zaznati. Nižje resolucije, še posebej če je moč videti posamezne piksle oz. pike, znižujejo hitrost branja in v zelo hudih primerih onemogočata branje besedila.

=== Ostali dejavniki za taktilni prenosnik ===
Za taktilni prenosnik je zelo pomembna tudi temperatura podlage. Ta ne sme biti prevroča, saj bi se bralec pri tem opekel, prav tako pa tudi ne premrzla. Napis »Ne dotikaj se te površine!« je tudi nesmiseln v brajici, saj je tipanje površine obvezen del branja – tako kot bi bil v vizualnem prenosniku nesmislno napisati »Ne glej sem!«. Pomembna je tudi upogljivost podlage. Bralec mora na podlago nekoliko pritisniti, da začuti brajeve pike, in branje iz zelo tankega papirja ali blaga ni samo po sebi mogoče. V takem primeru bi moral bralec položiti podlago na mizo, da bi lahko dovolj pritisnil in zaznal pike. Idealna in najpogostejša podlaga je zaradi tega trši papir.

== Mikrografetika ==
Da lahko pisava prenaša jezikovne informacije preko podlage, mora pisec na podlago napisati nekaj, tj. ustvariti pozitivni prostor. Vsaka enota, ki zaseda prostor vzdolž osi (vrstice oz. stolpca), se imenuje '''písno známenje''' ali '''gráf''' (iz stgr.  ''γρᾰ́φω'' (''grắphō'') ‚pisati‘, po analogiji s ''fon''). To je najosnovnejša enota grafetike.<ref>Poimenovanje graf je poslovenjeno iz angleškega ''graph'' v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 39]]). Poimenovanje pisno znamenje izvzeto iz ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 1.</ref> Eno znamenje zaseda en '''segmêntni prôstor''', tj. eno pozicijo vzdolž osi. Tudi primeri, kot je {{Oklepaji|znamenja=그}}, predstavljajo eno znamenje, saj se segmenta ne pojavljata eden za drugim vzdolž vrstice ampak vzporedno, kljub temu da se to v korejščini obravnava kot dva grafema.<ref>»[H]ere, graphemes, which relate to phonemes, are graphetically subsegmental and are complexly arranged in syllable blocks that are themselves graphetically segmental.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 103]])</ref> V primeru, da so vsi segmentni prostori enako široki (zavzemajo enak del vzdolž vrstice), je pisava '''enákokoráčna''', drugače je '''proporcionálna'''.<ref>Prevod iz angleškega ''monospaced'' in ''proportional'' npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Globačnik2011|Globačnik 2011: 13]]).</ref> Enake širine so pri tipografskem pisanju pogosto števke, da se lažje vidi pozicijo števke v številu pri pisanju več števil eno pod drugim. Pisave za programiranje in tisk na tipkarskem stroju so tudi pogosto enakokoračne, prve zaradi preglednosti, druge zaradi lažjega mehanizma pomikanja papirja.

Meje med posameznimi segmntnimi prostori predstavlja [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|negativni prostor]] (ozadje). Kjer sta dva pozitivna segmenta vzdolž vrstice ločena s tako praznino, se konča en znamenje in začne drugo. Na primer, {{Oklepaji|znamenja=no}} sta dve znamenji, saj se med {{Oklepaji|znamenja=n}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} pojavlja del negativnega prostora in eno znamenje se nahaja za drugim vzdolž vrstice. Nasprotno pa je {{Oklepaji|znamenja=i}}, čeprav se med piko in črtico pojavlja negativni prostor, eno znamenje, saj se segmenta ne pojavljata eden za drugim pač pa vzporedno (v vrstici eden nad drugim). Če se vmes ne pojavlja negativni prostor, npr. med ligaturo ali v kurzivni pisavi, je to eno znamenje.<ref>»Thus, what readers perceive are units that are made discrete by the empty spaces between them.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 39]]) z dodatno podporo v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 101]]).</ref> V primeru daljšega pomanjkanja pozitivnega prostora, se tudi prazen prostor opredeli kot svoje znamenje, tj. presledek. Nekaj primerov posameznih znamenj: {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=7}}, {{Oklepaji|znamenja==}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=á}}, {{Oklepaji|znamenja=;}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Didot;">fi</span>}} (kot ligatura), {{Oklepaji|znamenja=سَلِمَ}} itd. Nekaj primerov več kot enega znamenja: {{Oklepaji|znamenja=“}}, {{Oklepaji|znamenja=lj}}, {{Oklepaji|znamenja=74}}, {{Oklepaji|znamenja=…}} itd. Obravnava {{Oklepaji|znamenja=%}}, {{Oklepaji|znamenja=∴}}, {{Oklepaji|znamenja=⁖}} ipd. je vprašljiva in spodbuja k natančnejši definiciji. Kaj je eno znamenje in kaj drugo je povsem grafetično določeno z gledanjem oblike zapisanega, brez poseganja v povezavo z glasoslovjem. Drugačna obravnava ligature {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Didot;">fi</span>}} od vizualno precej podobnega {{Oklepaji|znamenja=ɦ}} grafetično tako ni utemeljena, torej obe sestavlja enako število znamenj – eno.

Če se enak postopek uporabi v brajici, se ugotovi, da bi potemtakem vsak stolpec treh oz. štirih brajevih pik predstavljal svoje znamenje. To bi bilo sicer povsem pravilna in upravičena grafetična obravnava, vendar z manjšim posegom v grafematiko se ugotovi, da grafematično ni tako pomemben vsak posamezni stolpec, pač pa po dva skupaj. Zaradi tega se načeloma kot posamezno znamenje obravnavata po dva stolpca skupaj, kar se imenuje '''brájeva célica'''.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 5]])</ref> Taka obravnava je nekoliko upravičena tudi grafetično: med tema stolpcema, ki skupaj tvorita brajevo celico, je manjša razdalja, kot med brajevima celicama.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 8]])</ref>

Znamenje je konkretna realizacija neke '''osnóvne oblíke''',<ref>Dobesedni prevod iz nemškega ''Grundform'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 41]]).</ref> ki dopušča določeno mero variacije v izgledu. Vsaka oseba ne napiše znamenja povsem enako kot nekdo drug in tudi pisave imajo rahlo različne oblike, npr. {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:sans-serif;">a</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:serif;">a</span>}}. Vsaka taka različica izgleda oblike se imenuje '''známenjski rázred''' in vsi spadajo pod eno osnovno obliko, pojav pa '''grafétična alografíja'''.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 108–109]]). Prevod ''znamenjski razred'' je iz angleškega ''graph class'' (prav tam).</ref> Tako združevanje je zgolj po izgledu in ne po funkciji v jeziku. {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:sans-serif;">a</span>}} in {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:serif;">a</span>}} sta grafetična alografa, ker izgledata podobno; {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">a</span>}} in {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Futura;">a</span>}} kljub enaki funkciji v jeziku nista grafetična alografa, saj je precej velika razlika v izgledu obeh znamenj, ampak sta grafematična alografa. Tako združevanje se sicer pojavlja tudi v fonetiki; manjša odstopanja v višini formantov se povsem upravičeno šteje kot en glas v splošni obravnavi alofonov.

V večini primerov je povsem pričakovano združevati take majhne razlike pod eno osnovno obliko, če pa je potrebno, se tak natančnejši zapis zapiše znotraj [[Slovenska slovnica/Pisoslovje#Dvojni pokončni oklepaj – ‖a‖|dvojnih navpičnih oklepajev]]. To je odvisno tudi od jezika in pisave, npr. v slovenščini bi se na roke napisano znamenje, ki je najbolj podobno {{Oklepaji|znamenja=ć}} ali {{Oklepaji|znamenja=c̄}}, pogosto štelo pod isto osnovno obliko kot {{Oklepaji|znamenja=č}}, v nekaterih drugih jezikih, npr. hrvaščini, pa ne. Zaradi tega tako združevanje ni povsem grafetično,<ref>V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2022|Meletis in Dürscheid 2022: 64]]) je pojmovana kot emična (tj. grafematična enota).</ref> čeprav se še posebej v fonetiki pogosto tako združuje alofone v širokih (manj natančnih) alofonskih transkripcijah, npr. v slovenščini {{Izgovorjava|k|k|alofoni=ja}} in {{Izgovorjava|kʰ|kʼ|alofoni=ja}}.

Še ena pomembna razlika med osnovno obliko in znamenjem je v tem, da v primeru ponavljanja znamenj, npr. {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=p}} se to šteje kot dve različni znamenji, vendar kot eno osnovno obliko, ki je realizirana dvakrat.

=== Segment ===
Osnovno obliko določa izgled, tj. razporeditev pozitivnega in negativnega prostora. Oba prostora se znotraj oblike delita na '''segmênte''', ki so posamezni deli enega prostora, ki so med seboj ločeni z drugim prostorom. En segment predstavlja ena nepretrgana oblika pozitivnega ali negativnega prostora, tj. se lahko pride znotraj njega iz ene točke do katere koli druge, ne da bi se moralo prečkati mejo med pozitivnim in negativnim prostorom. To, kar je zunaj vseh pozitivnih segmentov (ozadje), se prav tako šteje kot en segment. Po taki obravnavi ima {{Oklepaji|znamenja=u}} en pozitivni in en negativni prostor, saj je oblika sestavljena iz enega kosa, ki nima luknje znotraj sebe in tako ne deli ozadja na več delov. Znamenje {{Oklepaji|znamenja=ů}} ima dva pozitivna in dva negativna segmenta. Prvi pozitivni segment je {{Oklepaji|znamenja=u}}, drugi pa krožec {{Oklepaji|znamenja=˚}}, ki z {{Oklepaji|znamenja=u}} ni povezan oz. se ga ne dotika, torej sta to ločena segmenta. Prvi negativni segment predstavlja vsa okolica okoli {{Oklepaji|znamenja=ů}}, drugega pa prazni prostor znotraj {{Oklepaji|znamenja=˚}}.

Osnovne oblike se lahko razdeli glede na število segmentov. Znamenje mora imeti vsaj en negativni segment, saj mora biti pozitivni prostor ločen od drugih znamenj, drugače to ne bi bila samostojna oblika. Večina oblik ima vsaj en pozitivni segment, vendar ta ni obvezen. Znamenja, ki nimajo pozitivnih segmentov (jih predstavlja le ozadje), se imenujejo '''preslédek''' {{Izgovorjava|pɾɛˈsledək|preslédək}}.

Glede na število pozitivnih segmentov:

* Brez pozitivnih segmentov: {{Oklepaji|znamenja=&#x0020;}}, {{Oklepaji|znamenja= }}, {{Oklepaji|znamenja= }} – presledki
* 1 pozitivni segment: {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">g</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Times New Roman;">g</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=A}}, {{Oklepaji|znamenja=B}}, {{Oklepaji|znamenja=C}}, {{Oklepaji|znamenja=D}}, {{Oklepaji|znamenja=E}}, {{Oklepaji|znamenja=F}}, {{Oklepaji|znamenja=G}}, {{Oklepaji|znamenja=H}}, {{Oklepaji|znamenja=I}}, {{Oklepaji|znamenja=J}}, {{Oklepaji|znamenja=K}}, {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=M}}, {{Oklepaji|znamenja=N}}, {{Oklepaji|znamenja=O}}, {{Oklepaji|znamenja=P}}, {{Oklepaji|znamenja=Q}}, {{Oklepaji|znamenja=R}}, {{Oklepaji|znamenja=S}}, {{Oklepaji|znamenja=T}}, {{Oklepaji|znamenja=U}}, {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=W}}, {{Oklepaji|znamenja=X}}, {{Oklepaji|znamenja=Y}}, {{Oklepaji|znamenja=Z}}, {{Oklepaji|znamenja=#}}, {{Oklepaji|znamenja=€}}, {{Oklepaji|znamenja=&}}, {{Oklepaji|znamenja='}}, {{Oklepaji|znamenja=(}}, {{Oklepaji|znamenja=)}}, {{Oklepaji|znamenja=/}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=*}}, {{Oklepaji|znamenja=,}}, {{Oklepaji|znamenja=.}}, {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=–}}, {{Oklepaji|znamenja=@}}, {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, {{Oklepaji|znamenja=⠠}} itd.
* 2 pozitivna segmenta: {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=Č}}, {{Oklepaji|znamenja=Š}}, {{Oklepaji|znamenja=Ž}}, {{Oklepaji|znamenja=!}}, {{Oklepaji|znamenja=?}}, {{Oklepaji|znamenja==}}, {{Oklepaji|znamenja=:}}, {{Oklepaji|znamenja=;}}, {{Oklepaji|znamenja=ě}}, {{Oklepaji|znamenja=ẹ}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ}}, {{Oklepaji|znamenja=á}}, {{Oklepaji|znamenja=ù}}, {{Oklepaji|znamenja=⠊}} itd.
* 3 pozitivni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=ẹ́}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ́}}, {{Oklepaji|znamenja=ẹ̑}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ̑}}, {{Oklepaji|znamenja=ä}}, {{Oklepaji|znamenja=⠚}} itd.
* 4 pozitivni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=ọ̃́}}, {{Oklepaji|znamenja=⠞}} itd.
* …

Glede na število negativnih segmentov:

* 1 negativni segment: {{Oklepaji|znamenja=&#x0020;}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=C}}, {{Oklepaji|znamenja=Č}}, {{Oklepaji|znamenja=E}}, {{Oklepaji|znamenja=F}}, {{Oklepaji|znamenja=G}}, {{Oklepaji|znamenja=H}}, {{Oklepaji|znamenja=I}}, {{Oklepaji|znamenja=J}}, {{Oklepaji|znamenja=K}}, {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=M}}, {{Oklepaji|znamenja=N}}, {{Oklepaji|znamenja=S}}, {{Oklepaji|znamenja=Š}}, {{Oklepaji|znamenja=T}}, {{Oklepaji|znamenja=U}}, {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=W}}, {{Oklepaji|znamenja=X}}, {{Oklepaji|znamenja=Y}}, {{Oklepaji|znamenja=Z}}, {{Oklepaji|znamenja=Ž}}, {{Oklepaji|znamenja=!}}, {{Oklepaji|znamenja=€}}, {{Oklepaji|znamenja='}}, {{Oklepaji|znamenja=(}}, {{Oklepaji|znamenja=)}}, {{Oklepaji|znamenja==}}, {{Oklepaji|znamenja=/}}, {{Oklepaji|znamenja=?}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=*}}, {{Oklepaji|znamenja=,}}, {{Oklepaji|znamenja=;}}, {{Oklepaji|znamenja=.}}, {{Oklepaji|znamenja=:}}, {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=–}}, {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, {{Oklepaji|znamenja=ù}}, {{Oklepaji|znamenja=⠠}}, {{Oklepaji|znamenja=⠊}}, {{Oklepaji|znamenja=⠚}}, {{Oklepaji|znamenja=⠞}} itd.
* 2 negativna segmenta: {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">g</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=A}}, {{Oklepaji|znamenja=D}}, {{Oklepaji|znamenja=O}}, {{Oklepaji|znamenja=P}}, {{Oklepaji|znamenja=Q}}, {{Oklepaji|znamenja=R}}, {{Oklepaji|znamenja=#}}, {{Oklepaji|znamenja=@}}, {{Oklepaji|znamenja=ẹ́}} itd.
* 3 negativni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Times New Roman;">g</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=B}}, {{Oklepaji|znamenja=&}}, {{Oklepaji|znamenja=æ}}, {{Oklepaji|znamenja=ø}}, {{Oklepaji|znamenja=œ}} itd.
* 4 negativni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=∯}} itd.
* …

Načeloma ni omejitve, največ koliko segmentov lahko ima znamenje, vendar veliko število segmentov zmanjšuje berljivost, še posebej pri majhnih fontih. V slovenščini se izven matematične notacije uporabljajo znamenja do okoli štirih pozitivnih in treh negativnih segmentov, vendar je tudi to že redko in se ne pojavlja hkrati. Brajica ima vedno le en negativni segment ter do šest (šesttočkovna brajica – ⠿) oz. osem (osemtočkovna brajica – ⣿) pozitivnih segmentov, saj vsaka brajeva pika predstavlja en segment. Število segmentov v reprezentaciji v vizualnem prenosniku je odvisno od [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Prikaz brajice v vizualnem prenosniku|načina prikaza]].
[[Slika:Toynbee tile at 24th and 6th Ave in New York City September 2012.jpg|sličica|315x315_pik|Toynbee ploščica v New Yorku ima zapolnjene negativne segmente znotraj pozitivnih segmentov, npr. v O, B, D in A.]]
Določene stilistične pisave lahko izpuščajo negativni segmenti (luknje) znotraj pozitivnih segmentov, tako da je namesto luknje v {{Oklepaji|znamenja=A}} ta zapolnjena. V takem pimeru ima vsako znamenje le en negativni segment. Tak primer je prikazan na sliki. V latinici tako pisanje načeloma ne povzroča dvoumnosti. Primer bi lahko bil npr. {{Oklepaji|znamenja=ů}} in {{Oklepaji|znamenja=u̇}}, pa še tu je razlika vseeno opazna zaradi različnih velikosti razločevalnih znamenj.
[[Slika:Font with no holes.png|sredina|sličica|596x596_pik|Primer, kjer ima vsako znamenje le en negativni segment.]]

=== Poteza ===
Pozitivne segmente je smiselno deliti še dalje na manjše dele, kar je tudi ključno za definiranje glave in kode, najpomembnejšega grafetičnega koncepta. Grafonomično pisanje omogoča lahko razdelitev segmentov dalje na [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Grafonomično pisanje|grafonomične poteze]]. Vsaka poteza je neprekinjena in lahko torej predstavlja le en segment, če se pa več potez stika, pa skupaj tvorijo en segment.

Težava je, da je za neko splošno definicijo poteze, neke grafetične poteze, potrebno razširiti to tudi na tipografsko pisanje, ki nima nekega produkcijskega ekvivalenta grafonomični potezi. Do sedaj ni bilo podane nobene natančnejše definicije, kako posplošiti definicijo na obe vrsti pisanja. Na prvi pogled se zdi zelo lahko določiti, kaj točno je poteza. Načeloma je to del odseka brez ostrih kotov, ki je približno stalno enake širine. V resnici je zelo težko natančno definirati grafetično potezo, npr. koliko potez ima {{Oklepaji|znamenja=o}}? Ali gre ena okrog in okrog ali sta nekako dve, ker oblika preveč zavija? Kje natanko je meja med potezama v {{Oklepaji|znamenja=r}}? Ali je spodnji del v celoti del ravne linije ali je tudi del vijuge? Ali je {{Oklepaji|znamenja=L}} iz dveh potez ali ene?

Pogosto se definira potezo po principu, ki stereotipizira glavo znamenja, tj. jo naredi kar se da dolgo, navpično in ravno. Zaradi tega se spodnji del {{Oklepaji|znamenja=r}} običajno ne prišteva kljukici in je {{Oklepaji|znamenja=o}} sestavljen iz več potez. Nadvse zanimiva je tudi najbolj pogosta delitev {{Oklepaji|znamenja=l}} na poteze, saj se zaradi boljšega ujemanja z grafematičnimi pravili deli na dve potezi in je glava le spodnji del celotnega znamenja.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 280–282]]); tega ne prevprašuje niti ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 121]])</ref> Ravno zaradi tega ''prilagajanja pravilom'' je ključno, da se najde zadovoljivo definicijo poteze, saj na tem sloni zelo velik del grafetike in grafematike.

==== Elementarni deli ====
Soroden koncept v grafetiki, ki poskuša premostiti to razliko med načinoma pisanja, so '''elementárni déli'''.<ref>Prevod iz nemškega ''Elementarform'' oz. angleškega ''elementary form'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 40]]).</ref> Načeloma se obravnava, da obstajajo trije tipi elementarnih delov: ravna linija, krivulja in pika.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 40]])</ref> Taka razdelitev se sicer zdi smiselna, vendar ni bila nikjer natančno definirana. Predvsem je tu problematična pika. Segmenti, kot je {{Oklepaji|znamenja=.}}, običajno niso povsem okrogli, ampak vseeno malo ovalni ali pravokotni, običajno po višini, redkeje (npr. v krepkem Arialu) pa po širini. Kaj torej preprečuje, da bi se te obravnavalo kot zelo kratke črtice? Še en očiten primer pomanjkljivosti take razlage je predpostavka, da je vsaka osnovna oblika sestavljena iz potez oz. potezam podobnim delov in so v nasprotnih primerih ti trije elmentarni deli povsem neučinkoviti za delitev segmentov. Črko A z zapolnjenim notranjim negativnim segmentom (luknjo), kot je pikazano na Toynbee ploščici, je nemogoče smiselno razdeliti v celoti na elementarne dele, saj se zgornji del trikotne oblike ne more smiselno uvrstiti pod nobeno izmed teh treh kategorij. Prav tako ni znana obravnava serifov; oglati serifi so definitivno podobni samostojnim elementarnim delom.

Kljub pomanjkljivostim je tu podanih nekaj primerov vsakega elementarnega dela:

* Pike: {{Oklepaji|znamenja=.}}, celoten zgornji segment v {{Oklepaji|znamenja=i}}, celoten spodnji segment v {{Oklepaji|znamenja=?}}, zgornji del v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Times New Roman;">,</span>}} itd.
* Ravne črte: {{Oklepaji|znamenja=l}}, celoten spodnji segment v {{Oklepaji|znamenja=i}}, oba dela v {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=/}}, zgornji del v {{Oklepaji|znamenja=J}} itd.
* Krivulje: {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=O}}, zgornji del v {{Oklepaji|znamenja=2}}, spodnji del v {{Oklepaji|znamenja=J}} itd.

V latinici se pike večinoma pojavljajo kot samostojni segmenti, izjeme so bolj ali manj le vejice in narekovaji v določenih različicah pisave, predvsem serifnih. Deli drugih dveh tipov se pogosto vežejo z deli istega tipa, npr. {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=N}} oz. {{Oklepaji|znamenja=8}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, kot tudi drugega, npr. {{Oklepaji|znamenja=U}}, {{Oklepaji|znamenja=G}}, {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=f}}.

==== Dodatne lastnosti elementarnih delov ====
Za nedvoumno določitev osnovne oblike preko lastnosti, ki jih ima, ni dovolj zgolj poznavanje njenih segmentov in delov, ampak tudi, kakšne so značilnosti posameznega dela, in kako se povezujejo med seboj. Znamenja {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=X}} in {{Oklepaji|znamenja=T}} so vsa sestavljena iz enega negativnega in enega pozitivnega segmenta, ki je sestavljen iz dveh ravnih črt, a so kljub temu drugačna.

Ravne črte potekajo v neki določeni smeri, vzporedno z neko navidezno premico. Izbira je povsem neodvisna od smeri [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Osnost|osi]]. Črta je lahko vzporedna z osjo, npr. v {{Oklepaji|znamenja=-}} ali {{Oklepaji|znamenja=_}}, lahko je nanjo pravokotna, npr. v {{Oklepaji|znamenja={{!}}}} ali {{Oklepaji|znamenja=!}}, lahko pa pod nekim drugim kotom, npr. v {{Oklepaji|znamenja=/}} in {{Oklepaji|znamenja=V}}. V drugem primeru je črta '''pokônčna''', v tretjem primeru pa '''pošévna'''.<ref>Prevodi poimenovanj za tipe glav v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 280–281]]).</ref> Poševna poteza je '''rastóča''', če se viša vzdolž osi, npr. {{Oklepaji|znamenja=/}}, drugače je '''padajóča''', npr. {{Oklepaji|znamenja=\}}. Dodatno se ravne črte razlikujejo tudi po dolžini; razlika med {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=–}} in {{Oklepaji|znamenja=—}} je zgolj v dolžini črte, tako kot med {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">l</span>}} in {{Oklepaji|znamenja=ı}}.

Glavna značilnost krivulj je, da zavijajo. Razlikujejo pa se lahko v tem, kam zavijajo, za kolikšen kot, in kako hitro. Krivulja, ki nadaljuje ravno črto ali drugo krivuljo, jo lahko nadaljuje v smeri urinega kazalca ali v obratni smeri urinega kazalca. V prvem primeru nadaljuje črto tako kot v {{Oklepaji|znamenja=s}} ali {{Oklepaji|znamenja=ʃ}}, v drugem pa kot v {{Oklepaji|znamenja=ƨ}} in {{Oklepaji|znamenja=ʅ}}. Če ne nadaljuje drugega dela, potem je potrebno določiti začetno smer poteze, npr. v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">c</span>}} poteza najprej potuje navzgor in nato začne zavijati v obratni smeri urinega kazalca oz. najprej potuje navzdol in začne zavijati v smeri urinega kazalca – obe razlagi sta grafetično pravilni.

Kot, ki ga krivulja opiše, je lahko tudi različen. V {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">r</span>}} krivulja opiše le pravi kot, tj. se spremeni iz poteze, pravokotne na os, v potezo, vzporedno z osjo. V {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">n</span>}} krivulja opiše <math>180^\circ</math>, saj je najprej pravokotna na os, nato z njo vzporedna in nato spet pravokotna. V {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">d</span>}} in {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">p</span>}} krivulja opiše več kot <math>180^\circ</math>, saj sta tako konec kot začetek poševna. V primerih, kot je {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">c</span>}}, opiše krivulja <math>360^\circ</math> oz. je konec enako usmerjen kot začetek. V takih primerih se lahko krivulja sklene in uklešči en negativni segment, kot je to v {{Oklepaji|znamenja=o}}. Razlaga, da je v {{Oklepaji|znamenja=o}} en elementarni del, je sicer iz takega vidika smotrna, vendar se običajno obravnava, da ima tako glavo kot kodo,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 282]])</ref> torej bi moral biti vsaj iz dveh elementarnih delov, ki so načeloma nedeljivi.

[[w:Ukrivljenost|Ukrivljenost]], tj. kako hitro krivulja spreminja smer, se lahko tudi razlikuje. Če je ukrivljenost <math>0\ \text{m}^{-1}</math>, potem je to ravna črta. Večja, kot je vrednost, bolj je ukrivljena krivulja. Krivulja v {{Oklepaji|znamenja=C}} ima manjšo ukrivljenosti kot kivulja v {{Oklepaji|znamenja=c}}, saj porabi več prostora, da napravi zavoj za enak kot. Natančnejša obravnava v resnici zahteva, da se ukrivljenost obravnava kot funkcijo v odvisnosti od točke vzdolž krivulje, saj se ukrivljenost spreminja med samo krivuljo. Dokler je taka funkcija zvezna, tj. vzdolž krivulje ne pride do ostrih točk, kjer ukrivljenost ni določljiva, oz. krivulja ne doseže ukrivljenosti <math>0\ \text{m}^{-1}</math>, je to ena krivulja, drugače pa preide ali v ravno črto ali v drugo krivuljo.

Pike so preprostejše in se jim lahko določa le velikost, npr. {{Oklepaji|znamenja=·}} je manjša od {{Oklepaji|znamenja=⦁}}.

==== Stiki elementarnih delov ====
Elementarni deli se lahko povežejo na različne načine, da tvorijo skupni segment, kar spreminja obliko znamenja.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 41]])</ref> Pri tem je potrebno določiti, kje se dela stikata in kako se dela stikata. Dela se lahko stikata tako, da se stikata na koncu obeh delov kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=v}}, lahko se en konec enega stika sredine drugega dela, npr. v {{Oklepaji|znamenja=T}}, lahko pa se stikata drug drugega na sredini, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=+}}. Glede na način stika je ta lahko oster, pri čemer se dela sekata, lahko pa je postopen, pri čemer se dotikata. V prvem primeru pri stiku oba dela nista vzporedna, tj. v {{Oklepaji|znamenja=L}} je en del vodoraven, en pa navpičen. V drugem primeru sta pri stiku oba dela vzporedna, tj. v  {{Oklepaji|znamenja=J}} sta ravna črta in krivulja ob stiku vzporedni, saj sta obe navpični. Dotikanje je možno le, če je vsaj eden izmed delov krivulja, saj bi se ob stiku ravni črti ali prekrivali ali bi bila ena podaljšek druge, kar pa se obavnava le kot eno daljšo ravno črto. Tako je možnih šest različnih vrst stikov, s posebnim stikom s piko:

* Sekanje na koncih, npr. v {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=N}}, {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=D}}, {{Oklepaji|znamenja=Y}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">*</span>}} itd. – stik izgleda kot oster kot.
* Sekanje na koncu enega in na sredini drugega, npr. v {{Oklepaji|znamenja=T}}, {{Oklepaji|znamenja=K}}, z vodoravno črto v {{Oklepaji|znamenja=A}}, {{Oklepaji|znamenja=H}} itd. – stik izgleda, kot da en del izhaja ali štrli iz drugega.
* Sekanje na sredini, npr. v {{Oklepaji|znamenja=X}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">Q</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=×}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Futura;">t</span>}} itd. – stik izgleda kot križec.
* Dotikanje na koncih, npr. v {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=J}}, {{Oklepaji|znamenja=U}}, s krivuljo v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">t</span>}} itd. – stik izgleda kot začetek zavijanja brez ostrih kotov.
* Dotikanje na koncu enega in na sredini drugega, npr. v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">r</span>}}, z levo ravno črto v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">n</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">b</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">ф</span>}} itd. – stik izgleda kot razcep na avtocesti, ko se en del razcepi na več.
* Dotikanje na sredini, npr. v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Noto Sans Math;">𝒳</span>}} v nekaterih pisavah, drugače redek – stik izgleda kot približanje in nato oddaljitev delov drug od drugega.
* Posebne vrste je stik s piko, npr. v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Times New Roman;">,</span>}}, ki ne more biti opredeljen niti kot sekanje niti kot dotikanje, saj pika nima neke usmerjenosti, kateri bi lahko drug del bil vzporeden. Načeloma se drugim delom dodajajo le na koncu. 

Na isti točki se lahko stika tudi več delov, kot je to zelo očitno v {{Oklepaji|znamenja=Y}} in {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">*</span>}}, vendar tudi na sredini {{Oklepaji|znamenja=m}} (dve krivulji in ravna črta). Če je eden izmed delov krivulja, se lahko tudi večkrat dotikata kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=e}} ali {{Oklepaji|znamenja=ø}}. V slovenščini sicer ni pomembno, kje točno na sredini poteze pride do stika, npr. v IPI pa se razlikuje med {{Oklepaji|znamenja=˦}}, {{Oklepaji|znamenja=˧}} in {{Oklepaji|znamenja=˨}}, čeprav bi se lahko vse tri stike opredelilo kot sekanje na koncu enega in na sredini drugega.

==== Definicija poteze ====
S pomočjo ugotovljenega glede elementarnih delov bi se lahko poskusilo zasnovati definicijo grafetične poteze, ki temelji na definiciji elementarnih delov, upošteva neko splošno prepričanje o tem, kaj je poteza, in se čim bolj ujema z dosedanjo razdelitvijo na glavo in kodo,<ref>Kot v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011]]).</ref> kjer bi glava bila obravnavana kot ena poteza, koda pa kot vse ostalo v znamenju – tj. kot ena ali več potez oz. segmentov. Grafetična poteza je tako vmesna stopnja med elementarnimi deli in segmenti. Vsako potezo sestavlja več elementarnih delov, več potez skupaj pa sestavlja en segment. Določiti je torej potrebno, kateri stiki povezujejo dele v potezo, kateri pa ne.

Načeloma se v eni potezi ne nahajajo ostre točke. Sekanje v vsakem primeru ustvari ostre točke v obliki segmenta, zaradi česar ti stiki ne povezujejo delov v potezo. Za to je tudi veliko podpore v dosedanji delitvi, {{Oklepaji|znamenja=v}} ima za glavo levo poševno črto, za kodo pa desno, {{Oklepaji|znamenja=k}} ima za glavo navpično črto, poševni pa sta koda, {{Oklepaji|znamenja=z}} ima za glavo poševno črto, za kodo pa ostali dve, {{Oklepaji|znamenja=x}} ima za glavo naraščajočo črto, padajoča črta pa je koda. V vseh teh primerih je stik sekanje.

Glede dotikanja bi se lahko enako posplošilo, da se pri stiku ne pojavljajo ostre točke. Tako je edini tip stika, ki bi dele povezoval v poteze, dotikanje na koncih. Glava v {{Oklepaji|znamenja=f}} se obravnava kot {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, torej skupek ravne črte in krivulje, ki se dotikata na koncih. Podobno je pri {{Oklepaji|znamenja=j}} celoten spodnji segment {{Oklepaji|znamenja=ȷ}} del glave. To podpira tudi delitev v {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">g</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">t</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=ß}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">a</span>}} in {{Oklepaji|znamenja=e}}. Temu pa nasprotuje razdelitev {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=l}} in {{Oklepaji|znamenja=o}}, ki se obravnavajo, kot da imajo kodo in niso sestavljeni zgolj iz glave. Taka delitev na glavo in kodo pri slednjih dveh se ne ujema niti z delitvijo na elementarne dele, saj ni razloga, da bi se segmenta delilo na več delov, saj je {{Oklepaji|znamenja=l}} povsem upravičeno le ena ravna črta, tako kot v {{Oklepaji|znamenja=b}} ali {{Oklepaji|znamenja=d}}, za {{Oklepaji|znamenja=o}} pa tudi ni razloga, da bi se ga obravnavalo drugače kot eno sklenjeno krivuljo. Od teh treh izjem je le {{Oklepaji|znamenja=s}} v resnici sestavljen iz več delov, pa še tu je edina taka izjema, kar pa tudi ni povsem upravičeno, saj je edina razlika v obravnavi zgolj to, ali ima {{Oklepaji|znamenja=s}} kodo ali ne, in glede na to, da sta po taki obravnavi tudi {{Oklepaji|znamenja=l}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} ostala brez kode, ni smiselno vztrajati pri tem, da jo {{Oklepaji|znamenja=s}} ima. Vse tri se tako povsem upravičeno obravnava kot sestavljene iz zgolj ene poteze, čeprav to napravi nekoliko več izjem v grafotaktiki.

Dotikanje na koncu enega in na sredini drugega dela je upravičeno izključeno iz povezovanja delov v poteze, npr. v {{Oklepaji|znamenja=n}} je obravnavano, da je le leva ravna črta glava, ostalo pa koda, v {{Oklepaji|znamenja=b}} je le ravna črta glava, ostalo pa koda itd. Za dotikanje na sredini in stik s piko v dosedanji obravnavi ni bilo takih primerov, torej se opore ne more iskati v delitvi na glavo in kodo. Glede na to, da dotikanje na sredini ustvari ostre točke, ga je smotrno tako tudi obravnavati, torej tak stik ne povezuje delov v potezo. Pri stiku s piko je spremenljivo, ali povzroča stik ostre točke in zaenkrat ni znanega nekega dobrega razloga, da bi se obravalo, kot da združuje dela v eno potezo, ali obratno.

'''Grafétična potéza''' je potemtakem definirana kot vsi elementarni deli, ki so med seboj povezani z dotikanjem na koncih. Glede na to, da so že elementarni deli zaenkrat nepopolno in nenatančno definirani, tudi ta definicija ni popolna. Geometrijsko točno določene meje tudi niso še določene. Taka definicija se dobro prekriva tudi s Primusinimi linijami, le da ona tudi obravnava {{Oklepaji|znamenja=o}} kot dve liniji.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Primus2006|Primus 2006: 10]])</ref> Nekaj primerov:

* {{Oklepaji|znamenja=b}} je sestavljen iz dveh potez, ene iz ravne črte in ene iz krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=c}} je sestavljen iz ene poteze iz krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=h}} je sestavljen iz dveh potez, ene iz daljše ravne črte in ene iz krajše ravne črte in krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=9}} je setavljena iz ene poteze iz krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=j}} je sestavljen iz dveh segmentov; zgornji je sestavljen iz ene poteze iz pike, spodnji segment pa iz ene poteze iz ravne črte in krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">*</span>}} je sestavljen iz petih potez, vsaka iz ene ravne črte.

=== Delitev segmentnega prostora ===
Kljub vsem do sedaj obravnavanim značilnostim se vseeno pojavljajo primeri, ki bi bili opisani enako, čeprav se dojemajo kot različne osnovne oblike, npr. {{Oklepaji|znamenja=,}} in {{Oklepaji|znamenja=’}}, {{Oklepaji|znamenja=i}} in {{Oklepaji|znamenja=!}} ter {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=b}}. Zaradi tega je potrebno določiti tudi pozicijo po višini. '''Višína''' je razsežnost osi, ki je pravokotna na os, tj. {{Oklepaji|znamenja=¯}} je višje od {{Oklepaji|znamenja=–}}, ki je višje od {{Oklepaji|znamenja=_}}, medtem ko sta {{Oklepaji|znamenja=–}} in {{Oklepaji|znamenja=–}} na enaki višini, čeprav se eden pojavlja levo od drugega. V primeru {{Oklepaji|znamenja=,}} in {{Oklepaji|znamenja=’}} je celoten segment v drugem primeru višje, v primeru {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=b}} je le ravna črta v drugem primeru višje, v primeru {{Oklepaji|znamenja=i}} in {{Oklepaji|znamenja=!}} pa je razmerje med segmentoma različno, saj je v prvem primeru pika nad črto, v drugem primeru pa pod črto. Segmentni prostor je tako smiselno deliti na manjše dele. V vseh pisavah se tak prostor deli glede na skupne višine znamenj, nekatere kompleksnejše pisave, kot sta hangul in simboli KJKV, pa zahtevajo še dodatno delitev, ki ni odvisna od skupnih višin.

==== Glede na skupne višine znamenj ====
[[Slika:Typography Line Terms.svg|sličica|566x566_pik|Prikaz navideznih črt v latinici.<br>
ascender height = zgornja črta<br>
cap height = črta verzalke<br>
median = srednja črta<br>
baseline = osnovnica<br>
descender height = spodnja črta<br>
x-height = srednji črkovni prostor]]
Ko se gleda vrstico zapisanega besedila, se lahko opazi, da večina znamenj ''sedi'' na neki navidezni črti, pod katero se večina ne spušča, v drugih pisavah redkeje lahko tudi ''visijo'' z neke navidezne črte, nad katero se večina ne dviga (npr. v [[w:Kijevski_misal|Kijevskem misalu]]). Ta črta se imenuje '''osnôvnica''',<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001]]), geslo osnovnica</ref> '''osnôvna čŕta''' ali '''črkôvna čŕta'''.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]); poimenovanja črt in prostorov tudi izvzeti od tu.</ref> Latinična znamenja, ki se vseeno spuščajo tudi pod to črto, se spuščajo do nižje navidezne črte, ki se imenuje '''spódnja čŕta''', npr. {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=g}}. Prostor med osnovnico in spodnjo črto se imenuje '''spódnji črkôvni prôstor'''. Navidezna črta, pod katero se veliko malih črk konča, se imenuje '''srédnja čŕta'''. Prostor med osnovnico in srednjo črto se imenuje '''srédnji črkôvni prôstor'''. Obstaja tudi '''zgórnja čŕta''', do katere se raztezajo ascenderji, kot v {{Oklepaji|znamenja=b}} ali {{Oklepaji|znamenja=l}}; prostor med srednjo in zgornjo črto se imenuje '''zgórnji črkôvni prôstor'''. Obstaja še ena črta, ki se imenuje '''čŕta verzálke''', do katere segajo velike črke. Ta je zelo blizu zgornje črte, vendar običajno nižja zaradi razločevanja med velikim I in malim L v veliko enodebelnih pisavah. To je zelo očitno, kadar sta skupaj, npr. v {{Oklepaji|znamenja=Ilirska Bistrica}}. Nekatere pisave tega ne razločujejo, npr. Arial ali Helvetica, kjer je višina enaka: {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Arial;">Ilirska Bistrica</span>}} oz. {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">Ilirska Bistrica</span>}}. Razlikovanje med zgornjo črto in črto verzalke kot izogib enaki obliki velikega I in malega L je opcijsko, tako kot je opcijsko razlikovanje med tonemi v govorjeni slovenščini. Razlikovanje je sicer lahko tudi drugačne narave, npr. z dodajanjem serifov velikemu I ali kljukice malemu L. Črta verzalke ima torej zelo majhen pomen za razlikovanje alografov, bistveno manjši od ostalih črt.

Znamenja običajno ne segajo nižje od spodnje črte ali višje od zgornje. Izjema so znamenja z razločevalnimi znamenji, npr. v slovenščini pogosti {{Oklepaji|znamenja=Č}}, {{Oklepaji|znamenja=Š}} in {{Oklepaji|znamenja=Ž}}, pa tudi {{Oklepaji|znamenja=Ć}} imajo razločevalna znamenja, ki segajo nad zgornjo črto; za seganje pod spodnjo črto je primer iz IPE {{Oklepaji|znamenja=p̪}}. Višina segmentnega prostora je običajno obravnavana kot razdalja med spodnjo in zgornjo črto, vendar se zaradi takih primerov mora kdaj razširiti navzgor ali navzdol. Glede na to, da se lahko doda poljubno veliko razločevalnih znamenj je lahko tudi segmentni prostor različno velik; ob uporabi {{Oklepaji|znamenja=á̬̤̰̹̺̄̀̆̇}} ali česa podobnega se višina osi zelo razširi.

Znamenja pogosto segajo le v tiste črkovne prostore, kamor sega tudi glava znamenja, vendar je to pravilo zelo velikokrat kršeno. Skoraj vedno ne drži, če ima znamenje več segmentov, saj se ti pogosto nahajajo v drugih prostorih kot glava, npr. v {{Oklepaji|znamenja=i}} ali {{Oklepaji|znamenja=č}} se glava nahaja le v srednjem črkovnem prostoru, zgornja segmenta pa v zgornjem črkovnem pasu, v {{Oklepaji|znamenja=ọ}} pa je spodnji segment v spodnjem črkovnem prostoru, čeprav je glava le v srednjem. Lahko se zgodi, da tudi ena poteza znotraj istega segmenta kot glava sega v drug pas, v zgornjega npr. v {{Oklepaji|znamenja=ƈ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ʛ}}, pogosteje pa v spodnjega, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ɀ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ę}}.

==== Kompleksnejša sestava ====
[[Slika:Nuye2.gif|sličica|Primeri delitve segmentnega prostora v hangulu.]]
V pisavah, kot sta hangul in ideogrami KJKV, ni tako pomembno, do katere višine segajo znamenja, temveč kakšna je notranja razporeditev. V znamenju {{Oklepaji|znamenja=한}} je vidno, da je en skupek segmentov levo zgoraj, en segment desno zgoraj in en segment spodaj. Podobno je s simboli KJKV, npr. {{Oklepaji|znamenja=晃}} je setavljen iz dveh delov, zgornjega radikala 日 in spodnjega fonetičnega dela 光.

==== Delitev brajeve celice ====
Brajeva celica ima v sebi največ šest (šesttočkovna brajica) ali osem (osemtočkovna brajica) pik. Te se lahko pojavljajo le na posebej določenih mestih. Glede na pozicijo vzdolž osi se lahko pojavljajo v levem ali desnem stolpcu, tj. {{Oklepaji|znamenja=⡇}} ali {{Oklepaji|znamenja=⢸}}, glede na višino pa v treh (šesttočkova brajica) oz. štirih (osemtočkovna brajica) vrsticah, tj. {{Oklepaji|znamenja=⠉}}, {{Oklepaji|znamenja=⠒}}, {{Oklepaji|znamenja=⠤}} ali {{Oklepaji|znamenja=⣀}}, od teh se zadnja pojavlja le v osemtočkovni brajici. Taka omejitev omogoča v šesttočkovni brajici točno šest različnih mest, kjer se lahko pika nahaja, v osemtočkovni pa točno osem.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 5]])</ref> Realizacija oz. pomanjkanje le-te je na vsakem mestu kontrastivna in lahko spremeni alograf oz. grafem.

=== Delitev na glavo in kodo ===
Pri opazovanju znamenj, kot so {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=j}} ali {{Oklepaji|znamenja=f}} se lahko vidi, da se vsaj v latinici čez celotno višino ali večino višine znamenja razteza ena poteza, ki se tudi razteza po celotni višini srednjega črkovnega prostora. V  {{Oklepaji|znamenja=b}} je to ista poteza kot v {{Oklepaji|znamenja=l}}, v {{Oklepaji|znamenja=j}} ista poteza kot v {{Oklepaji|znamenja=ȷ}}, v {{Oklepaji|znamenja=f}} pa ista poteza kot v {{Oklepaji|znamenja=ſ}}. Ta poteza znamenja se imenuje '''gláva''' ali '''hásta''' (iz lat. ''hasta'' ‚kol, palica‘), ostale poteze v znamenju pa skupaj tvorijo '''kódo''' (iz vulg. lat. ''coda'' ‚rep‘).<ref>Originalno v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Brekle1995|Brekle 1995: 5]]), z razširitvijo v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 279]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 121]]).</ref> Ta delitev se uporablja načeloma le pri osnovnih alografih črk (malih črkah), saj je tam pomemben koncept višine in razvrstitev po višinski lestvici, kar predstavlja podoben koncept kot sonornost v glasoslovju.

==== Glava ====
Načeloma ima vsaka mala črka glavo, tj. potezo v znamenju, ki se po najkrajši poti razteza čez celoten srednji črkovni prostor in se lahko razteza tudi v druge prostore, npr. {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}.<ref name=":02">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 279]])</ref> Edina pogostejša izjema v slovenščini je {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Times New Roman;">g</span>}}, kjer se nobena poteza ne razteza čez celoten srednji črkovni prostor, zaradi česar se v višinski lestvici uporablja drugi alograf, tj. {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">g</span>}}. Druge redkejše male črke, ki se redko uporabljajo v slovenščini in še to le zaradi tega, ker se pri prevzemanju lastnih imen zapis ohranja, so med drugim ež {{Oklepaji|znamenja=ʒ}} v abecedi Mednarodne romske unije, joh {{Oklepaji|znamenja=ȝ}} iz škotščine, {{Oklepaji|znamenja=ǃ}} ({{Unicode|01C3|ne}} in ne klicaj) in {{Oklepaji|znamenja=‼}}, ki se pojavljata pri besedah, prevzetih iz kojsanskih jezikov, okina ({{Oklepaji|znamenja=‘}}) v havajščini, saltiljo ({{Oklepaji|znamenja=ꞌ}}) v nekaterih mehiških jezikih ter v nekaterih transkripcijah, predvsem ajin in alef iz različih pisav in jezikov ter mehki in trdi znak iz jezikov, pisanih v cirilici.

Najkrajša razdalja v tem primeru pomeni, da poteza ne vijuga in je čim bolj pravokotna na osnovnico. Če je možno, je glava pokončna in ni zavita, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=n}} je glava ravna leva poteza, ne zavita desna. Temu sledi zavita poteza, ki je glava le v primeru, da ni možno najti pokončne glave, ki ni zavita, npr. v {{Oklepaji|znamenja=e}}. V primeru, da znamenje ne more imeti pokončne glave, je glava poševna poteza, npr. v {{Oklepaji|znamenja=v}} ali {{Oklepaji|znamenja=s}}. V primeru, da sta dve potezi enako, a obratno poševni, npr. leva in desna v {{Oklepaji|znamenja=v}}, se običajno določi padajoča. To je bolj zaželeno, ker v ležečem slogu postaneta potezi različni in je leva običajno pod manjšim kotom glede na pravokotnico osnovnice kot desna, npr. v {{Oklepaji|znamenja=''v''}}.

===== Dolga glava =====
'''Dôlga gláva''' se razteza čez več kot en črkovni pas. Najdaljša glava lahko zaseda vse tri črkovne prostore, vendar je to redko. Taka primera sta npr. eš {{Oklepaji|znamenja=ʃ}} in v grščini in IPI beta {{Oklepaji|znamenja=β}}. Tudi kadar zaseda dva črkovna prostora je v latinici poševna le v {{Oklepaji|znamenja=y}} in redkem latiničnem {{Oklepaji|znamenja=ꭓ}}. Veliko pogosteje je pokončna in zaseda dva črkovna pasova:

* Srednji in zgornji črkovni pas: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=ß}} itd.
* Srednji in spodnji črkovni pas: {{Oklepaji|znamenja=p}},  {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">g</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} itd.

Glede na zavitost glave se znamenja z dolgo kodo delijo tako:

* Ravna: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=q}} itd.
* Zavita zgoraj: {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=ß}} itd.
* Zavita spodaj: {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">g</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} itd.

Problematična je klasifikacija {{Oklepaji|znamenja=l}}. Do sedaj se je obravnaval kot sestavljen tako iz glave kot iz kode, kar je povzročilo, da je glava kratka kot v {{Oklepaji|znamenja=ı}}. Čeprav je to grafematično bolj smiselno, nima veliko grafetične podlage. Tako razdelitev se zagovarja predvsem zaradi tega, ker mora vsako znamenje imeti tudi kodo in ker taka oblika glave obstaja tudi v {{Oklepaji|znamenja=i}} ali {{Oklepaji|znamenja=n}},<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 281]])</ref> vendar grafetično ni razloga, da bi se eno ravno črto delilo na dva dela; potemtakem bi se tudi {{Oklepaji|znamenja=f}} ali {{Oklepaji|znamenja=t}} obravnavalo, kot da imata kratko glavo in kodo, v slovenščini tudi druge z dolgo glavo, saj se lahko koda pojavlja v več kot le enem črkovnem prostoru, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ž}}. Prav tako je pod tako obravnavo le {{Oklepaji|znamenja=l}} tak, ki ima pokončno ravno črto za kodo. Grafetično je torej bolj smiselno obravnavati znamenje kot da je brez kode in z dolgo glavo.

===== Kratka glava =====
'''Krátka gláva''' je omejena le na srednji črkovni pas. V teh primerih je v več znamenjih tudi poševna, tj. nimajo pokončne poteze, ki bi se raztezala čez celoten srednji črkovni prostor. Črke s poševno glavo, ki so pogostejše v slovenščini, so {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=š}} {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}} in nekoliko redkejši {{Oklepaji|znamenja=x}} in {{Oklepaji|znamenja=w}}, od teh je le v {{Oklepaji|znamenja=s}} glava zavita, v drugih pa ne.

Ostale črke imajo pokončno kratko glavo, ki je ali zavita ali ne:

* Kratka pokončna ravna glava: {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}
* Kratka pokončna zavita glava: {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}

Tu sta problematična {{Oklepaji|znamenja=c}} in {{Oklepaji|znamenja=č}}, saj se {{Oklepaji|znamenja=c}} obravnava, kot da nima glave kljub potezi, ki zadošča njeni definiciji. To se na primeru angleščine zagovarja s povezanostjo grafemov {{Oklepaji|znamenja=c}} in {{Oklepaji|znamenja=k}}, njuno omejenostjo, v katerih pozicijah si sploh lahko kontrastrata, in tem, da se oba nanašata na fonem {{Izgovorjava|k|alofoni=ne}}.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 283–285]])</ref> Grafetično ni na znamenju ničesar, kar bi nakazovalo na to izjemo in tudi v slovenščini sta oba grafema manj povezana in se ne nanašata ta isti fonem. Zaradi tega je to znamenje grafetično bolj primerno obravnavati, kot da ima kratko zavito glavo. Obravnava {{Oklepaji|znamenja=c}} kot znamenja z dolgo glavo je z vidika grafetike tako nesmiselno kot fonetična obravnava fonema {{Izgovorjava|ɾ|r|alofoni=ne}} ob nezapisanem polglasniku kot samoglasnika.

==== Koda ====
Ostale poteze poleg glave sestavljajo kodo znamenja. Ta je običajno sestavljena iz ene dodatne poteze, kdaj pa je znamenje sestavljeno tudi iz več kot dveh potez, zaradi česar ima koda potem dve ({{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=đ}}), tri ({{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}), štiri ({{Oklepaji|znamenja=ž}}), redko tudi več potez (npr. {{Oklepaji|znamenja=ǚ}} v pinjinu). Do sedaj je bilo predpostavljeno, da ni nobena črka brez kode.<ref name=":02" /> Najočitnejši protiprimer je že brezpični i {{Oklepaji|znamenja=ı}}, ki se ga ne more razdeliti na dva dela, edina poteza pa je logično tako kot v {{Oklepaji|znamenja=i}} glava. Pri taki definiciji [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Definicija poteze|poteze]] in posledično glave, kot je prikazana tu, so taki primeri tudi {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, dolgi s v bohoričici {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, ostri s {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Arial;">ß</span>}}, o {{Oklepaji|znamenja=ɔ}} (npr. pri prevzemanju iz evejščine ali dagbanijščine), latinična jota {{Oklepaji|znamenja=ɩ}} (npr. pri prevzemanju iz mosijščine), zobni tlesk {{Oklepaji|znamenja=ǀ}} (pri prevzemanju iz kojsanskih jezikov), kapitelčni i {{Oklepaji|znamenja=ɪ}} (npr. pri prevzemanju iz bondoukoujske kulangščine), če se serifi ne obravnavajo kot svoje poteze, in prezrcaljeni r s trnkom {{Oklepaji|znamenja=ɿ}}, ki se pojavlja v transkripciji mijaščine.

Koda je lahko v celoti levo ali desno od glave, lahko pa glavo seka oz. se nahaja nad ali pod njo:

* Levo: {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">g</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} itd.
* Desno: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=e}} itd.
* Skozi: {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=x}} itd.
* Nad: {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=č}} itd.
* Pod: {{Oklepaji|znamenja=ọ}} itd.
* Ostalo: {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}

Pri {{Oklepaji|znamenja=z}} se zgornja poteza nahaja levo, spodnja pa desno od glave. Pri {{Oklepaji|znamenja=ž}} se poleg tega nahajata še dve potezi nad glavo.

V vsakem znamenju se koda tudi načeloma pojavlja le v enem črkovnem pasu,<ref name=":02" /> npr. v {{Oklepaji|znamenja=m}} se koda pojavlja le v srednjem črkovnem pasu, v {{Oklepaji|znamenja=j}} pa v zgornjem črkovnem pasu. V slovenščini obstajajo izjeme, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ž}}, v katerem sta dve potezi kode v srednjem črkovnem pasu, dve v kljukici pa v zgornjem črkovnem pasu. Obstaja še veliko drugih izjem, npr. {{Oklepaji|znamenja=ü}}, {{Oklepaji|znamenja=ą}}, {{Oklepaji|znamenja=đ}} itd. Veliko takih primerov je z razločevalnimi znamenji, ki se tudi upoštevajo, saj spadajo pod isto osnovno obliko kot ostali del znamenja, npr. {{Oklepaji|znamenja=é}}, {{Oklepaji|znamenja=ǧ}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ́}} itd.

Glavo sestavlja le ena poteza in je zato omejena na en segment. Koda nima take omejitve, saj je lahko sestavljena iz več potez, ki se pojavljajo v več segmentih. Tudi če je zgolj ena poteza, lahko tvori svoj segment, ločen od segmenta glave, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=j}}. Koda je lahko tako intrasegmentna oz. znotrajsegmentna, kjer skupaj z glavo tvori en segment in se tako glave dotika, lahko je intersegmentna oz. medsegmentna, kjer tvori svoj segment (redkeje več), ločen od glave, lahko pa je intrasegmentno–intersegmentna oz. znotrajsegmentno–medsegmentna, kjer nekatere poteze kode tvorijo isti segment kot glava, druge pa tvorijo svoje segmente. Medsegmentne kode so običajno le nad ali pod glavo, saj bi drugače bile običajno obravnavane kot dve znamenji ({{Oklepaji|znamenja=ŀ}} sta dve znamenji), razen v redkih primerih, ko vmes ni presledka po celi višini, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ꜿ}}, kjer je pika levo od glave. Nekaj primerov:

* Znotrajsegmentna oz. intrasegmentna: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=p}},  {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">g</span>}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}, {{Oklepaji|znamenja=w}} itd.
* Medsegmentna oz. intersegmentna: {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=ĺ}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ̑}} itd.
* Znotrajsegmentno–medsegmentna: {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=ǧ}}, {{Oklepaji|znamenja=ê}}, {{Oklepaji|znamenja=ɨ}} itd.

==== Odprtost ====
Glede na to, da se znotrajsegmentna koda običajno pojavlja le v enem črkovnem pasu, se lahko opazuje, ali se koda dotika dolge glave v zgornjem ali spodnjem črkovnem pasu, katera obsega glava. V {{Oklepaji|znamenja=b}} je koda v srednjem črkovnem pasu, glava pa se razteza tudi v zgornji črkovni pas, torej prihaja do stika na dnu glave. V {{Oklepaji|znamenja=p}} je koda prav tako v srednjem črkovnem pasu, vendar se glava razteza v spodnji črkovni pas, torej prihaja do stika na vrhu glave. Glede na to, da je znotrajsegmentna koda običajno v srednjem črkovnem pasu, je razporeditev več ali manj enaka kot to, ali se dolga glava razteza v zgornji ali v spodnji črkovni pas. Če se koda stika glave na vrhu glave, je znamenje '''odpŕto navzdôl''', če se stika na dnu glave, pa je '''odpŕto navzgôr'''. Če se koda dotika glave v obeh pasovih (npr. v {{Oklepaji|znamenja=đ}}), je taka koda '''zapŕta'''.<ref name=":10">Adaptirano po ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Primus2004|Primus 2004: 254]]).</ref>

Podobno se lahko razdeli tudi pri kratkih glavah, le da se tu gleda znotraj srednjega črkovnega prostora. Če se koda dotika v zgornji polovici pasu, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=n}}, je znamenje odprto navzdol, če se dotika v spodnji polovici pasu, pa je odprto navzgor. Taka distinkcija, ko se znamenje sredi poteze dotika glave, vsaj v slovenščini ni kontrastivna, ampak je odvisna od kode. Ne obstaja znamenje, kjer bi se koda {{Oklepaji|znamenja=<span style="font-family:Helvetica;">ɿ</span>}} kot v {{Oklepaji|znamenja=n}} dotikala glave v spodnji polovici prostora, zato ni potrebno deliti srednjega črkovnega pasu na dva manjša dela. Kadar se dotika glave konec kode, je, če koda od stika poteka navzgor kot v {{Oklepaji|znamenja=n}}, povezana proti vrhu glave in je tako znamenje odprto navzdol, če koda od stika poteka navzdol kot v {{Oklepaji|znamenja=u}}, je povezana proti dnu glave in je tako znamenje odprto navzgor. Primeri, ko se koda dotika glave na več mestih kot v {{Oklepaji|znamenja=a}}, je dotik tako na sredi glave kot kode ali prihaja do sekanja na sredini glave kot v {{Oklepaji|znamenja=e}} ali {{Oklepaji|znamenja=x}}, je tako znamenje zaprto. Primeri stika na koncih glave, npr. {{Oklepaji|znamenja=v}} ali {{Oklepaji|znamenja=z}} so trivialnejši. Ker je stik na dnu glave v {{Oklepaji|znamenja=v}}, je odprt navzgor, v {{Oklepaji|znamenja=z}} pa se koda stika na obeh koncih glave in je tako znamenje zaprto.<ref name=":10" />

Če glava nima znotrajsegmentne kode, se lahko opazuje zavitost glave. Če je zavita zgoraj kot v {{Oklepaji|znamenja=ſ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ɿ}}, se ukrivlja navzdol, torej je odprta navzdol, če je zavita spodaj kot v {{Oklepaji|znamenja=ȷ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ɩ}}, se ukrivlja navzgor, torej je odprta navzgor. Če se ukrivlja navzgor in navzdol kot v {{Oklepaji|znamenja=s}} ali se ne ukrivlja kot v {{Oklepaji|znamenja=i}}, je zaprta.<ref name=":10" />

Nekaj primerov:

* Odprta navzgor: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}
* Odprta navzdol: {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=g}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}
* Zaprta: {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=đ}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}<!-- Doda se lahko razširitev na druga znamenja. -->

=== Različne pisave ===
Za razliko od glasoslovja se v pisoslovju pogosto razloča med različnimi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Pisava|pisavami]]. Glede na značilnosti oblike znamenj,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974a|Herrick 1974a: 538]])</ref> kot so delitev segmentnega prostora, ali imajo znamenja glavo ter število segmentov in potez, se združuje zapise s podobnimi lastnostmi pod eno pisavo, npr. latinico, simbole KJKV, grško pisavo, arabsko pisavo itd., ki so ločeni od zapisov z drugačnimi lastnostmi, ki spadajo pod drugo pisavo. Tako razločevanje ni vezano na to, kako se izgovarja kako znamenje ali kakšno vlogo ima v jeziku (to je črkopis),<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Weiss2017|Weiss 2017]])</ref> pač pa zgolj po grafetičnih značilnostih. Zaradi tega lahko več jezikov uporablja eno pisavo, kar se tudi pogosto zgodi.
[[Slika:Venn diagram gr la ru.svg|sličica|Vennov diagram osnovnih velikih črk latinice, cirilice in grške pisave. Znamenja na sredini obstajajo v vseh treh prisavah.]]
Podobne ločitve sicer obstajajo tudi v glasoslovju, npr. delitev na jezike s kliki (npr. zulujščina) in tiste brez njih (npr. slovenščina) je ekvivalentna razlikovanju med pisavami. V resnici ne ena ne druga delitev ni povsem grafetična, ampak že posega v grafematiko. Latinica, cirilica in grška pisava imajo zelo podobne značilnosti in si celo delijo nekatera znamenja, ampak so vseeno obravnavane kot svojevrstne. Po obliki so latinični A, grška alfa Α in cirilični А enaki in jih predstavlja isto znamenje, tj. {{Oklepaji|znamenja=A}}. Ostala znamenja v vseh treh pisavah tudi grafetično ne izstopajo od drugih latiničnih znamenj in jih nekdo, ki ne pozna nobene izmed pisav, ne bi prepoznal kot pripadajoče drugi pisavi.

Posamezni zapis mora torej imeti tudi dovolj veliko prekrivnost znamenj z ostalimi zapisi v neki pisavi, da se uvršča pod isto pisavo. Ni natančno določeno kolikšen mora biti, in je tudi odvisno, s kakšnimi zapisi se primerja. Nekaj zapisano s sodobnim slovenskim črkopisom v primerjavi z nečim, zapisanim s sodobnim hrvaškim črkopisom, ima veliko prekrivnost, z nečim, ki je zapisano s sodobnim angleškim črkopisom že manj, v primerjavi z zapisom [[wikipedia:Taa_language|taščine]] pa še veliko manj.

==== Latinica ====
Slovenščina se je že od časa Brižinskih spomenikov (972–1039) zapisovala v latinici. '''Latínica''' oz. '''latínična pisáva''' (kot poenostavitev Hericckovega sistema tudi '''rímska pisáva'''<ref name=":11">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974b|Herrick 1974b: 14]])</ref>) se je uporabljala za zapis vseh rokopisov, zapisanih v slovenščini, ter za pisanje bohoričice, dajnčice in današnje slovenice (prilagojene gajice). Opredelitev metelčice je nekoliko težja, saj so črke za zapis {{Izgovorjava|t͡ʃ, ʃ, ʃt͡ʃ, ʒ, z, e|č, š, šč, ž, z, e|alofoni=ne}} podobne cirilskim {{Oklepaji|znamenja=ч}}, {{Oklepaji|znamenja=ш}}, {{Oklepaji|znamenja=щ}}, {{Oklepaji|znamenja=ж}}, {{Oklepaji|znamenja=з}} in {{Oklepaji|znamenja=є}}, medtem ko so črke za zapis {{Izgovorjava|b, d, f, ɡ, x, i, j, k, l, m, n, p, ɾ, s, t, u, ʋ|b, d, f, g, h, i, j, k, l, m, n, p, r, s, t, u, v|alofoni=ne}} podobne latiničnim, ki so v uporabi tudi v slovenici; mala {{Oklepaji|znamenja=k}} in {{Oklepaji|znamenja=t}} imata latinični obliki in ne ciriličnih {{Oklepaji|znamenja=к}} in {{Oklepaji|znamenja=т}} za veliki črki {{Oklepaji|znamenja=K}} in {{Oklepaji|znamenja=T}}, ki sta pisavama skupni.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Metelko1825|Metelko 1825: ⅬⅠⅤ]])</ref> Zaradi prevlade črk, podobnim latinici, je smiselno znamenja metelčice prav tako obravnavati kot latinico.

Latinica se je razvila iz [[w:Hieroglif|egipčanskih hieroglifov]], ki je nastala v četrtem stoletju pr. n. št. Najstarejši znani zapisi so zapisi na kostnih tablicah, posodah in pečatnih odtisih, ki so nastali med 3200 in 3400 pr. n. št., najdeni v grobnici U-j na pokopališču Umm el-Quaab blizu [[w:Abidos,_Egipt|Abidosa]].<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mattessich2002|Mattessich 2002]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mitchell1999|Mitchell 1999]])</ref> Okoli 1900–1800 pr. n. št. se je iz egipčanskih hieroglifov razvila [[wikipedia:Proto-Sinaitic_script|protosinajska pisava]], od katere obstajata dva zapisa v [[wikipedia:Wadi_el-Hol_inscriptions|Wadi el-Holu]] blizu [[wikipedia:Luxor|Luxorja]] v današnjem Egiptu in mlajši zapisi v [[wikipedia:Serabit_el-Khadim_proto-Sinaitic_inscriptions|Serabit el-Khadimu]] na [[w:Sinajski_polotok|Sinajskem polotoku]].<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#LeBlanc2017|LeBlanc 2017: 21]])</ref> Iz nje se je razvila [[w:Feničanska_abeceda|feničanska pisava]] (zgodnji zapisi se imenujejo tudi [[wikipedia:Proto-Canaanite_alphabet|protokanaanska pisava]]), od katere je prvi daljši zapis na [[wikipedia:Ahiram_sarcophagus|Ahiramskem sarkofagu]] iz zgodnjega desetega stoletja pr. n. št.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Albright1947|Albright 1947: 155]])</ref> Njihovo pisavo so prevzeli in svojemu jeziku prilagodili Grki v [[w:Grška_abeceda|grško pisavo]] (ki je takrat bila drugačna kot današnja), od katere je prvi zapis iz okoli 770 pr. n. št. v grobnici blizu Osteria dell' Osa blizu latinskega mesta [[wikipedia:Gabii|Gabii]], uporabljali pa naj bi jo že vsaj od devetega stoletja pr. n. št., saj je že takrat izkazovala precej variantnosti.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Horrocks2010|Horrocks 2010: xiii]])</ref> Evbojska različica, ki so jo prinesli kolonisti na Apeninski polotok, so tamkajšnji prebivalci, predvsem Etruščani, prevzeli in adaptirali v stare italske pisave.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Horrocks2010|Horrocks 2010: xiii]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Banti1973|Banti 1973: 193]])</ref> Latinica se je razvila ali direktno iz evbojske pisave ali preko starih italskih pisav, s prvim zapisom v latinskem jeziku v 7. stol. pr. n. št.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Penney2011|Penney 2011: 220]])</ref>

Po Herricku latinica ne predstavlja ene pisave, ampak predstavlja rod pisav, ki ga imenuje '''romanoídne pisáve''', ki skupaj s ciriloidnimi in helenoidnimi pisavami sestavlja '''helénsko''' '''družíno pisáv'''. Rod se deli na štiri pisave: novorimsko, starorimsko, frakturno in gelsko.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974b|Herrick 1974b: 14]]); izvirno ''Neoroman'', ''Paleooman'', ''Fraktur'', ''Gaelic'' </ref> Zapisa sodobne slovenščine sicer ne navaja, vendar bi se uvrstil pod '''nôvorímske pisáve''', tako kot npr. za zapis sodobnega hrvaškega, češkega, angleškega, španskega, švedskega in turškega jezika. Pod starorimske pisave uvršča pisavo za zapis latinice, ki nima malih črk, pod frakturno uvršča [[wikipedia:Fraktur|frakturno nemško pisavo]] (oz. bi se to lahko razširilo na celotno [[w:Gotica|gotico]]), pod gelsko pisavo pa uvršča [[wikipedia:Gaelic_type|gelsko irsko pisavo]]. <ref name=":11" />

Latinica je res širok pojem in zajema tudi pisave, ki nimajo vseh že omenjenih značilnosti. Starorimska pisava nima malih črk, zaradi česar koncept glave in kode ne vpliva enako na grafotaktične omejitve. Delitev segmentnega prostora je tudi enostanejša, vendar je večina značilnosti starorimske pisave uporabna tudi za analizo velikih črk. Slovenščina se z novorimsko pisavo zapisuje že od 16. stoletja; ''Abecedaꝛium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach'' je še zapisan v gotici (natančneje v [[wikipedia:Schwabacher|schwabacherju]]),<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Trubar1550|Trubar 1550]])</ref> naslednje knjige pa slovenščino zapisujejo z novorimsko pisavo.

Prva izmed romanoidnih pisav je bila starorimska in je to tista, ki se je prvič zapisala v 7 stol. pr. n. št. Črke z ascenderji in descenderji se pojavijo v tretjem stoletju našega štetja z '''pôlunciálno pisávo''', ki se je razvila iz '''unciálne pisáve''' (iz lat. ''uncia'' ‚unča, inč‘), ki se je razvila in '''rustikálne pisáve''' (iz lat. ''rusticus'' ‚preprost, kmečki‘), ta pa iz '''trajánske pisáve''' (iz lat. Traianus ‚[https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=134&View=1&Query=Trajan Trajan]‘).<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Nesbitt1957|Nesbitt 1957: 9–18]])</ref> Po razpadu Zahodnorimskega cesarstva se je uporabljalo več različnih pisav, iz katerih se je že v osmem stoletju razvila '''karolínška minúskula''', predvsem iz merovinške in germanske minuskule, s prvim zapisom iz leta 770.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Marcos2024|Marcos 2024: 45–46]])</ref> Brižinski spomeniki so zapisani v karolinški minuskuli,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Grdina2004|Grdina 2004]]), § 111</ref> kot so tudi Heiligenkreuški števniki. Karolinška minuskula se je nato razvila v '''prótogótico''' (iz stgr. ''πρωτο''- (''prōto''-) ‚prvi‘ + nem. gotisch ‚gotski‘ + -ica), v kateri je zapisan pozdrav Ulricha Lichtensteinskega. herrick nobene izmed teh pisav oz. različic pisave ne obavnava in ni jasno, ali bi jih obravnaval kot samosvoje pisave ali kot različico kake druge pisave. Kasnejši rokopisi so vsi zapisani v gotici, Rateški rokopis v različici [[wikipedia:Blackletter#Textura|textura quadrata]], Videmski rokopis, Starogorski rokopis in Černjejski rokopis v [[wikipedia:Blackletter#Cursiva|kurzivni gotici]], Stiški rokopis in Škofjeloški rokopis pa v različici [[wikipedia:Bastarda|gothica bastarda]].

Novorimska pisava je nastala deloma po zgledu humanistične pisave, ki se je zgledovala po karolinški minuskuli, deloma po takratni gotici in je nekatere značilnosti prevzela od ene, nekatere pa od druge. Oblikovala se je v Italiji v 15. stoletju, vzporedno z uvajanjem tiska na tistem področju. Prvi novorimski font naj bi oblikoval Johann of Speyer leta 1469 v Benetkah, kateremu sledi Nicolas Jensen leta 1470.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Nesbitt1957|Nesbitt 1957: 70]])</ref> Kurzivna tiskana pisava in pisane črke podobno temeljijo na gotici in humanistični pisavi, za kar gl. poglavje o grafematični alogafiji. Takratna pisava je še vedno povsem zlahka berljiva za razliko od npr. gotice, ki je tako drugačna, da povzroča težave ljudem, ki se le tu in tam z njo srečajo.

==== Brajica ====
Latinica je glavni način zapisa, ki poteka preko vizualnega prenosnika. Kadar taka komunikacija ni mogoča, tj. ko je bralec slepa ali slabovidna oseba, pa se uporablja '''brájico''' oz. '''Braillovo pisávo''' {{Izgovorjava|ˈbɾejlɔʋɔ|bréjlovo}}, ki se zapisuje v taktilnem prenosniku. Herrick brajice ne omenja. Še vedno se zapisuje slovenščina, ki ima enake glasoslovne, oblikoslovne iz skladenjske značilnosti (za razliko od slovenskega znakovnega jezika, ki je svoj jezik, in se na vseh ravneh razlikuje od slovenščine), le da z drugačno pisavo. Od slovenščine, pisane v latinici se torej razlikuje le v pisoslovni analizi. Večina oseb, ki ni slepih ali slabovidnih in nimajo rednega stika s takimi osebami, pisave ne zna brati.

Za razliko od latinice je bajica precej mlajša. Ustvaril jo je Louis Braille in jo predstavil leta 1829 v delu ''Procédé pour écrire les Paroles, la Musique et le Plain-chant au moyen de points''.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Braille1829|Braille 1829]])</ref> Brajica je nastala kot poenostavitev sistema, ki ga je ustvaril Charles Barbier de La Serre za namene komunikacije v temi,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Barbier1815|Barbier 1815]])</ref> ki je kot inspiracijo vzel komunikacijo z baklami, ki so jo uporabljali stari Grki s pomočjo [[wikipedia:Polybius_square|Polibijevega kvadrata]].<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bertman2016|Bertman 2016]])</ref> Prva različica brajice je vsebovala tudi črtice, tj. dve piki, ki sta med seboj povezani,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Braille1829|Braille 1829: 14–16]])</ref> vendar se niso ohranile v moderni brajici. Prva brajična knjiga v slovenskem jeziku v COBISS-u je zbirka pesmi Simona Jenka iz leta 1896.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#COBISS2025|COBISS 2025]])</ref>
==== Druge pisave za zapis slovenščine ====
V teoriji lahko vsak nadobudnež ustvari novo pisavo ali prilagodi obstoječo pisavo za zapis slovenščine, tako kot lahko vsak ustvari novo tvorjenko. V praksi je velika večina takih primerov omejena le na ožjo skupino ljudi, ki poznajo in aktivno uporabljajo tako pisavo za komunikacijo med seboj, ostali govorci pa pisave ne poznajo in je ne znajo brati. Ustvarjanje novih pisav je pogosto tudi za prikaz običajnega besedila kot bolj tujega in posebnega, hkrati pa omogoča, da navdušenci ugotovijo pomen besedila, npr. v fantazijskih (npr. uporaba run v ''[[w:Hobit_(roman)|Hobitu]]'') ali futurističnih (npr. za angleščino v igri ''[[wikipedia:Stray_(video_game)|Stray]]'' – za pisavo gl. [https://halfglassgaming.com/2022/07/i-completely-decoded-strays-code-language-heres-a-guide-to-deciphering-it/ Half-Glass Gaming]) delih.

Slovaropisec Dominik Penn (1785–1855) je med črkarsko pravdo pisal slovenski slovar v grški pisavi, po Herricku v '''nôvogŕški pisávi''', ki spada v rod '''helenoídnih pisáv''', tj. z isto pisavo, kot se danes piše grščina. Čkopis, ki ga je uporabljal, se imenuje '''gŕščica'''. Čeprav njegov slovar ni nikoli bil izdan in ostaja le v rokopisu,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hriberšek2020|Hriberšek 2020: 85]])</ref> je to vseeno edini večji poskus zapisa slovenščine z neko drugo pisavo, ki ni latinica ali brajica. Za razširjen opis slovarja, opremljenega s slikami gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hriberšek2020|Hriberšek 2020]]).

Poleg tega pa obstaja vsaj en zapis slovenščine v [[w:Glagolica|glagolici]],<ref name=":1222">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zor1985|Zor 1985:185–186]])</ref> po Herricku edina pisava v svoji družini.<ref name=":12">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974b|Herrick 1974b: 15]])</ref> Zapis je grafit na tretjem zidu prezbiterija cerkve v [[w:Dolenja_vas,_Divača|Dolenji vasi pri Senožečah]] in vsebuje naslednji zapis:<blockquote>ⰁⰑⰃ ⰌⰅ ⰏⰅⰐⰅ ⰒⰑⰍⰎⰋⰜⰀⰎ (''bog je mene poklical'')

ⰔⰋⰐ ⰁⰑⰆⰌⰋ ⰔⰂⰅⰕⰖⰂⰀⰎ (''sin božji svetuval'')

ⰄⰂⰘ (Ⱄ)ⰂⰅⰕⰋ ⰒⰑⰔⰂⰅⰕⰋⰎ (''dvh (s)veti posvetil'')<ref name=":1322">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fučić1982|Fučić 1982: 127–128]])</ref></blockquote>Besedilo je zapisano v kurzivni oglati glagolici z ligaturami ⰁⰑ, ⰒⰑ in ⰖⰂ.<ref name=":1322" /> Drugi grafiti na slovenskem tudi izkazujejo slovenizme, vendar je osnova vseeno čakavščina.<ref name=":1222" /> Za več zapisov glagolice na slovenskem gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fučić1982|Fučić 1982]]), o razširjenosti glagolice na Slovenskem pa ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zor1977|Zor 1977]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zor1985|Zor 1985]]).

==== Mešanje pisav ====
Pisec lahko v istem zapisu uporablja tudi več pisav. Pri pisanju slovenščine je to sicer zelo redko glede na prevlado latinice. Pojavljajo se zapisi z mešanjem brajice v črnem tisku pri prikazu in razlagi brajice, npr. v tej slovnici in v standardu slovenske brajice, izven jezikoslovnega področja pa načeloma ne. V takih primerih se kdaj pojavlja, da je isto besedilo zapisano v obeh pisavah, tako brajici kot latinici, npr. na pakiranjih zdravil in na opisih eksponatov v muzejih oz. kjer koli je zaželeno, če ne celo nujno, da je tako slepa kot povprečna oseba, ki ne pozna brajice, sposobna prebrati zapisano.

Mešanje je veliko pogosteje s semasiografsko pisavo, npr. vključevanje matematične notacije ali emojijev v zapis:<blockquote>Če je <math>\varepsilon < 1</math>, je ta neenačba izpolnjena samo za tiste ''sode'' indekse <math>n</math>, za katere velja <math>n > {1 \over \varepsilon} - 1</math>, medtem ko obstajajo poljubno veliki lihi indeksi, za katere neenačba ni izpolnjena.<ref>{{Navedi knjigo|last1=Tomšič|last2=Orel|last3=Mamor Kosta|first1=Gabrijel|first2=Bojan|first3=Neža|title=Matematika I|publication-place=Ljubljana|year=2004|url=https://ucilnica.fri.uni-lj.si/pluginfile.php/5303/mod_page/content/137/mat1_2.pdf|page=36}}</ref><br>

Po 20-ih letih pakiram za smučanje. Pojma več nimam, kaj vzet 👀🤷‍♂️😂 Prijateljice so me sicer krasno opremile.<ref>Lendero, Saša. {{Navedi splet|url=https://www.instagram.com/sasa_lendero/reel/DGkq6X1sQ0w/|accessdate=3. 3. 2025|Surname1=Lendero, Saša|Year=2025|title=Instagram}}</ref></blockquote>Povsem običajno je tudi, da se uporabi pisavo drugega jezika, kadar se želi zapisati besedo iz drugega jezika, čeprav se pogosto poleg zapisa ali samo zapiše v transkripciji oz. transliteraciji iz druge pisave. To je še posebej pogosto, ko želi pisec prikazati etimologijo, razvoj ali poimenovanje v drugem jeziku ter v učbenikih za tuje jezike:<blockquote>Izraz anime (アニメ) je okrajšava daljše besede animēshon (アニメーション), ki so jo Japonci prevzeli iz angleščine (animation).<ref>{{Navedi knjigo|title=SloChan|year=2010|url=https://sloanime.si/pdf/slochan11final.pdf|page=4|volume=3/11}}</ref>

Ne poznamo prevoja antičnih balkanskih jezikov. Toporov 1977: 66–67 vzporeja trak. ''mest''- s trak. ''mast''- kar se dobi v osebnih imenih: Mεσταρω, Mασταρος itd.<ref>{{Navedi knjigo|last1=Klemenčič|first1=Simona|title=Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies|publication-place=Ljubljana|year=2007|url=https://kuscholarworks.ku.edu/server/api/core/bitstreams/2ef35566-3f36-466d-bd5a-5b90c3be42b0/content|page=137|pages=133–150|chapter=K metodologiji dialektologije jezikovnih družin: sklepanje o obstoju narečnega areala}}</ref>

[P]ri zaimku такъжде se nesklonjivi členek nespremenjen dodaja osnovni sklonski obliki, npr. <span lang="cu">такожде</span> n., <span lang="cu">такогожде</span>, <span lang="cu">такомѹжде</span>, <span lang="cu">такожде</span> … [...]<ref>{{Navedi knjigo|last1=Babič|first1=Vanda|title=Učbenik stare cerkvene slovanščine|publication-place=Ljubljana|year=2022|page=122|publisher=Založba Univerze|isbn=978-961-7128-70-3|cobiss=117288707}}</ref></blockquote>Taka menjava pisav se lahko povsem običajno pojavlja znotraj iste vrstice, vendar se v slovenščini ne more zgoditi znotraj besede, čeprav se v nekaterih drugih jezikih lahko, npr. mandarinsko <span lang="zh">[[wiktionary:卡拉OK#Mandarin|卡拉ＯＫ]]</span> (''kǎlā'ōukèi'') ‚karaoke‘. Primer zapisovanja praslovanščine z {{Oklepaji|grafemi=ъ}} in {{Oklepaji|grafemi=ь}} jezikoslovno ni smiselno obravnavati kot mešanje pisav, kljub temu da ta znaka v Unicodu spadata pod cirilico, ostali uporabljeni pa pod latinico. Skupaj z ostalimi grafemi, tako kot vsi grafemi v metelčici, sta del enega črkopisa in ne dveh, kot so ostali primeri, našteti v tem podpoglavju.

==== Prečrkovanje (transliteracija) ====
'''Prečrkovánje''' ali '''transliterácija''' (iz lat. ''trāns'' ‚čez‘ + lat. ''littera'' ‚črka‘ + lat. -''ātiō'') je proces, pri čemer se zapis pretvori iz ene pisave v drugo.<ref name=":03">([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025d|Unicode 2025d]])</ref> Vsakemu znamenju v izvirni pisavi se dodeli eno ali več znamenj v drugi pisavi. Izbira, katero znamenje se dodeli kateremu, je sicer povsem poljubno, vendar načeloma se injektivno (tj. se ne določi istega znamenja več znamenjim v izvirni pisavi) določi znamenje s podobno vlogo oz. glasovno vrednostjo in po možnosti upošteva že uveljavljen set pravil za transliteracijo. Zaradi tega ima določen vpliv tudi črkopis, na katerem prečrkovanje temelji. Kadar se prečrkuje v latinico, se tako prečrkovanje imenuje '''romanizácija''' (iz lat. ''rōmānus'' ‚rimljanski‘ + lat. -''izāre'' + lat. -''tiō'') ali '''latinizácija''' (iz lat. ''latīnus'' ‚latinski‘ + lat. -''izāre'' + lat. -''tiō'').<ref>Nobena izmed besed v SSKJ nima podane take definicije ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SSKJ|SSKJ 2015]]).</ref>

Prečkovanje je zelo podobno transkripciji, in obe poimenovanji se pogosto uporabljata kot sopomenki.<ref name=":03" /> Kadar se razloča med obema, ima prečrkovanje izrazito grafetično vlogo, transkripcija pa izrazito grafematično. Vloga prečrkovanja v ožjem pomenu je torej prikazati zapis v drugi pisavi tako, da se lahko še vedno lahko ugotovi izvirno zaporedje znamenj, ki imajo neko svojo jezikovno vlogo,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025d|Unicode 2025d]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UN2007|UN 2007: 4]])</ref> tj. da se določiti zaporedje grafemov, ločil, presledkov in simbolov, ne pa nujno tudi alografov; čim natančnejši prikaz izgovora pa je sekundaren. Prečrkovanje se zaradi tega najpogosteje uporablja, kadar se izvirno pisavo težko ali sploh ne more zapisati v nekem trenutku ali se lahko uporablja le ASCII znake. Ker toharska pisava nima še uradno dodeljenega bloka, se zato uporablja prečrkovanje v latinico.

Pogosto se prečrkovanje uporablja tudi zaradi lažjega razumevanja zapisanega, če poudarek ni na pisavi. Če se pisavo prečrkuje, lahko bralec prebere zapisano, tudi če ne pozna izvirne pisave, hkrati pa še vedno omogoča, da kdor želi vedeti originalni zapis, ga lahko nedvoumno ugotovi iz takega zapisa. Za nekoga, ki pozna le latinično pisavo, je veliko lažje razbrati zapis {{Oklepaji|znamenja=barafu}} in ga tudi lažje prepiše kot pa zapis {{Oklepaji|znamenja=ބަރަފު}} v [[wikipedia:Thaana|tanici]].<ref>Primer in prečrkovanje po ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Maniku2020|Maniku 2020]]).</ref> ''[https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar Slovenski etimološki slovar]'' zapisuje vse vzporednice v drugih jezikih (npr. stari cerkveni slovanščini, ruščini, bolgarščini, grščini, sanksrtu itd. – slednji se še posebej pogosto v primerjalnem jezikoslovju zapisuje v latinici) prečrkovane v latinico,<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SES|SES 2016]])</ref> saj je tako lažje opaziti podobnosti in razlike med vzporednicami. Besede se kljub prečrkovanju brez poznavanja jezika še vedno ne more razumeti, če je pisava [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Jezikovna odvisnost|glotografska]], saj prečrkovanje za razliko od prevoda ne spreminja jezika zapisa.

Da se lahko iz prečrkovanja pridobi izvirni zapis, je potebno tako določiti, s katerim znamenjem se zamenja neko znamenje, da pečrkovani zapis ni dvoumen. Če bi na primer grški omikron {{Oklepaji|znamenja=ο}} in omego {{Oklepaji|znamenja=ω}} oba prečrkovali v {{Oklepaji|znamenja=o}}, ne bi mogli zgolj iz zapisa ''protos'' ugotoviti, ali je zapis v grški pisavi ''προτος'', ''προτως'', ''πρωτος'' ali ''πρωτως''. Podobno če bi v cirilici {{Oklepaji|znamenja=щ}} prečrkovali v {{Oklepaji|znamenja=št}}, {{Oklepaji|znamenja=ш}} v {{Oklepaji|znamenja=š}} in {{Oklepaji|znamenja=т}} v {{Oklepaji|znamenja=t}}, potem brez poznavanja jezika in njegovih pravil zapisa ne bi vedeli, ali zapis ''puštam'' predstavlja zapis ''пуштам'' (kot npr. v osrednji južni slovanščini in makedonščini) ali ''пущам'' (kot npr. v bolgarščini). V takih primerih se dvoumnosti lahko izogne s poznavanjem jezika zapisa, njegovega seta znamenj in njegovimi grafotaktičnimi omejitvami. Ker se v bolgarščini zaporedje {{Oklepaji|znamenja=шт}} ne pojavlja, je zato prečrkovanje {{Oklepaji|znamenja=št}} v {{Oklepaji|znamenja=щ}} nedvoumno. V makedonščini in osrednji južni slovanščini se znamenje {{Oklepaji|znamenja=щ}} ne uporablja, zato je prečrkovanje {{Oklepaji|znamenja=št}} v {{Oklepaji|znamenja=шт}} tudi v tem primeru nedvoumno. Poseben problem predstavlja romanizacija logografskih pisav (npr. kitajske pismenke) zaradi zelo velikega ševila znamenj. Mandarinski pinjin na primer ni prečrkovanje, ampak transkripcija, saj se npr. tako {{Oklepaji|znamenja=<span lang="zh">是</span>}} kot {{Oklepaji|znamenja=<span lang="zh">市</span>}} prečrkujeta v ''shì'' in je tako razlika med njima v prečrkovanem zapisu izgubljena.

Ločenost prečrkovanja od izgovorjave in črkopisa omogoča, da se z enakim prečrkovanjem prečrkuje isto pisavo, ne glede na jezik zapisa. Z istim sistemom za prečrkovanje, ki obsega vsa cirilična znamenja, bi se lahko prečrkovalo tako bolgarščino kot ruščino, srbščino, kirgizijščino, adigejščino in celo zapise, katerih jezik je neznan. Tako prečrkovanje je seveda možno le, če se pravila ne opirajo na posebnosti posameznega jezika kot v drugem primeru prejšnjega odstavka. Kljub temu se pogosto en način pečrkovanja uporablja le za en jezik, npr. prečkovanje v latinico iz [https://pravopis8.fran.si/cms/ccws/1180#s-07-29-01-01 ruščine] in iz [https://pravopis8.fran.si/cms/ccws/1074#s-08-04-01-01 bolgarščine] je v ''SP 8.0'' drugačno, čeprav se oba jezika zapisujeta s cirilico.

Za prečkovanja oz. transkripcijo geografskih imen iz drugih jezikov v slovenščino gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UN2007|UN 2007]]), za splošno prečrkovanje oz. transkripcijo v slovenščino pa ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), poglavje O prevzemanju iz posameznih jezikov. Po SP 8.0 imajo za slovenščino posebno prečrkovanje oz. transkripcijo slovanski jeziki, ki se pišejo s cirilico, in grška pisava za tako novo grščino kot staro grščino. V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001]]) je več transkripcij, prilagojenih za slovenščino, vendar se te redko uporabljajo.

===== Prečrkovanje med slovenskimi pisavami =====
Algoritem, skupaj s številnimi izjemami, kako prečrkovati iz [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Iz brajice v latinico|brajice v latinico]] in iz [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Iz latinice v brajico|latinice v brajico]], je podan v prejšnjih poglavjih. Pri prečrkovanju iz drugih pisav se načeloma najprej prečrkuje v latinico in nato iz latinice v brajico.

Za prečkovanje iz grške pisave v latinico v slovenščini se ne more uporabiti ene izmed pogostejših romanizacij grške pisave, saj se pri njih {{Oklepaji|znamenja=<span lang="ell">ς</span>}} in {{Oklepaji|znamenja=<span lang="ell">σ</span>}} prečrkujeta obe enako (načeloma v {{Oklepaji|znamenja=s}}), ker sta v grščini alografa istega grafema, kar pa ne velja za grščico, kjer sta to ločena grafema in mora razliko odražati tudi prečrkovanje.

Prečrkovanje za slovenski zapis v glagolici je podano ob zapisu in je enako kot v viru.<ref name=":12" /><!--====Digrafija==== (preskočeno)
===Grafetična sprememba=== (preskočeno)
===Tipografske značilnosti=== (preskočeno)
npr. velikost, debelina, tipografski deli znamenja-->

== Mezografetika ==
[[Slika:Coat of arm of Kostanjevica na Krki.png|sličica|195x195_pik|Grb Občine Kostanjevica na Krki ima v sklenjeni osi v zunanjosti grba zapisano ''Občina Kostanjevica na Krki''.]]
Čeprav eno znamenje že predstavlja zapis, pa se načeloma zapiše več znamenj znotraj enega zapisa, ki so zaradi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Osnost|osnosti]] pisave, nanizani vzdolž neke navidezne črte, npr. v latinici so najpogosteje nanizana znamenja v vrsticah. Znamenja so torej nizana zaporedno in, če ima zapis le eno vrstico, enodimenzionalno; vrstice so nato nizane pravokotno na os, kar naredi zapis dvodimenzionalen (gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Makrografetika|makrografetiko]]). Ta navidezna črta, po kateri se nizajo znamenja, se imenuje '''ós'''. Osnovnica ter zgornja, srednja in spodnja črta vse potekajo v isto smer in so v veliki večini primerov vzporedne. Višina je na os na neki točki vedno pravokotna. Načeloma je os daljica, tj. ravna črta z začetkom in koncem, kdaj pa je tudi krivulja, ki zavija po prostoru in je lahko tudi sklenjena. Zavita os je manj običajna in se načeloma ne uporablja v jedrnem besedilu uradnega dokumenta. Pogostejša je na zamljevidih, da se prilagaja obliki poimenovane značilnosti, ali kot del grbov, pečatov, kovancev, logotipov in drugih del, kjer je krajše besedilo umeščeno v neko ilustracijo.

Segmentni prostor oz. več izmed njih se razprostira po celotni višini in dolžini vrstice. Vrstica oz. stolpec je tako le zaporedje segmentnih prostorov, ki si sledijo eden za drugim. Ti prostori skupaj tvorijo večji prostor, ki se imenuje '''lineárni prôstor''', ki je prostor, ki ga zavzema celotna vrstica ali grafetični niz.<ref>([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 39]])</ref>

=== Vrstice in stolpci ===
[[Slika:Book of Jeremiah in Mongolian Script, 1840.jpg|sličica|Mongolska pisava se piše v stolpcih.]]
Najmanj zaznamovani način oblike osi je ravna daljica, ki pa je v različnih pisavah orientirana ali vodoravno, tj. vzporedno z navidezno črto, ki poteka skozi bralčeve oči, ali navpično, tj. pravokotno na to navidezno črto. V prvem primeru je os '''vrstíca''', v drugem primeru pa '''stôlpec'''. Če pri branju zaslon ni zasukan za 90° ali 270°, potem je to besedilo zapisano v vodoravni osi, kar je tudi najosnovnejša os za latinico. V nekaterih drugih pisavah, npr. [[wikipedia:Mongolian_script|mongolski]], [[wikipedia:Khitan_small_script|mali kitanski]], [[wikipedia:Khitan_large_script|veliki kitanski]], [[wikipedia:Hanunoo_script|hanunojski]] in do nedavnega tudi simbolih KJKV in hangulu, je najosnovnejša os navpična in se besedilo piše v stolpcih. Tudi latinica se lahko piše v posebnih pimerih v stolpcih, z obratom znamenj za 90°, tj. <span style="writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top">TAKO</span>, ali pa brez obrata, tj. <span style="writing-mode: vertical-rl; vertical-align: text-top"><span style="writing-mode: horizontal-tb;">T</span><span style="writing-mode: horizontal-tb;">A</span><span style="writing-mode: horizontal-tb;">K</span><span style="writing-mode: horizontal-tb;">O</span></span>. Prvi način se uporablja predvsem v tabelah in raznih shemah, ko je prostorsko idealneje pisati navpično. Drugi način je redkejši in se pojavlja  praktično vedno le v velikih črkah, predvsem na večjih napisih, npr. za motel, casino ipd.

Kot je že v zgornjih primerih razvidno, je mešanje obeh osi znotraj odstavka zelo nerodno in napravi velike razmake med vrsticami z veliko neuporabljenega prostora. Zaradi tega se le redko meša pisanje v različnih oseh znotraj odstavka. Kadar se zapiše kako citatno besedo znotraj odstavka, pisanega v vrsticah, v drugi pisavi, ki se piše v stolpcih, je lahko poravnava z drugim besedilom ali zgoraj, <span style="writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top">torej tako</span>, na sredini, <span style="writing-mode: vertical-lr; vertical-align: middle">torej tako</span>, ali spodaj, <span style="writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-bottom">torej tako</span>. Zaradi te problematike se v znanstvenih delih ali tudi na splošno os spremeni v vodoravno, še posebej, če se besedo zapiše znotraj odstavka, zapisanega z vrsticami.<blockquote>1. Hanunóo:&Tab;ᜧᜥ ᜫᜮᜳᜫᜲᜫᜮᜳᜫᜲᜲ ᜣᜲᜦ ᜫᜨᜳᜤ ᜣᜳᜦᜲ<ref>{{Navedi knjigo|first1=Peter T.|last1=Daniels|ref=Daniels1996|year=1996|title=The World's Writing Systems|url=https://archive.org/details/rosettaproject_hnn_ortho-1/page/n1/mode/2up?view=theater|publisher=Oxford University Press|last2=Bright|first2=William|chapter=An arresting case: The Hanunóo of Mindoro, Philippines|page=2|place=New York}} (Prim. s prejšnjim odstavkom v viru, ko je celotno besedilo pisano navpično.)</ref><br>

Zheng Shaozong was able to confirm Li Dingkui’s proposal that 𘰭𘭪𘰍means ‘tomb’ (actually ‘on the tomb’ - 𘰍 is a locative suffix) and that 𘭃𘱚𘱸 means ‘recorded’.<ref>{{Navedi knjigo|first1=Daniel|last1=Kane|ref=Kane2009|year=2009|title=The Kitan Language and Script|url=https://books.google.si/books?id=BnsZjpIa-cYC&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false|publisher=Koninklijke Brill NV|page=13|place=Leiden}}</ref></blockquote>Pri tem se razen pri kitanskih pisavah tudi znamenja obrne za 90° v smeri urinega kazalca, tj. ᴝ → u. Simboli KJKV, kana in hangul se dandanes pogosteje pišejo vodoravno brez obračanja, tako da se v teh primerih vedno zapisujejo vodoravno. Edina pisava, ki se v takem primeru še regularno piše navpično, je mongolska pisava, ki se piše ali poravnano po sredini, npr. <span style="writing-mode: vertical-lr; vertical-align: middle">ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠪᠢᠴᠢᠭ</span>,<ref>npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Бобровников1849|Бобровников 1849]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Puini1878|Puini 1878]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Soulié1903|Soulié 1903]])</ref> ali poravnano spodaj, npr. <span style="writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-bottom">ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠪᠢᠴᠢᠭ</span>,<ref>npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Schmidt1831|Schmidt 1831]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Шмидт1832|Шмидт 1832]])</ref> vendar se tudi ta brez dodatne podpore za oblikovanje kot npr. HTML na zaslonu izpiše vodoravno in zasukano.

== Sklici in opombe ==
<references />

== Viri in literatura ==

* {{Navedi knjigo|first1=W. F.|last1=Albright|ref=Albright1947|year=1947|title=Journal of the American Oriental Society|url=https://www.jstor.org/stable/596081?saml_data=eyJzYW1sVG9rZW4iOiJlN2JmZjQ0Zi1jZmQ3LTQ4NjItOGVhOC1kNGE4ZGVmNjFlNzgiLCJlbWFpbCI6ImxnODk1OTNAc3R1ZGVudC51bmktbGouc2kiLCJpbnN0aXR1dGlvbklkcyI6WyI3NjU0YzE1OS00ZGI3LTQ3YzctYTU4NS1iZjZjZTBlNzI3NGUiXX0&seq=1|chapter=The Phoenician Inscriptions of the Tenth Century B. C. from Byblus|pages=153–160|volume=67/3|doi=10.2307/596081}}
* Apple 2025 = {{Navedi splet|url=https://support.apple.com/sl-si/guide/mac-help/mh27474/mac|title=Vnašanje znakov z naglasnimi znamenji v Macu|accessdate=25. 1. 2025|ref=Apple2025|work=Uporabniški priročnik za Mac}}
* {{Navedi knjigo|first1=Luisa|last1=Banti|ref=Banti1973|year=1973|title=Etruscan Cities and Their Culture|url=https://books.google.si/books?id=3zzu5EjrCrsC&pg=PA193&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=University of California Press|isbn=0-520-1910-5|location=Berkeley in Los Angeles}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles|last1=Barbier de La Serre|ref=Barbier1815|year=1815|title=Essai sur Divers Procédés D'Expéditive Française: Contenant douze écritures différentes, avec une Planche pour chaque procédé|url=https://books.google.si/books?id=lkVzrUr1RvEC&hl=sl&source=gbs_navlinks_s|publisher=Les principaux Libraries|place=Pariz}}
* Bertman, Stephen. {{Navedi splet|url=https://www.historytoday.com/louis-braille-and-night-writer|title=Louis Braille and the Night Writer|accessdate=25. 2. 2025|ref=Bertman2016|work=History Today|Surname1=Bertman, Stephen|Year=2016}}
* {{Navedi knjigo|first1=Louis|last1=Braille|ref=Braille1829|year=1829|title=Procédé pour écrire les Paroles, la Musique et le Plain-chant au Moyen de Points à l’Usage des Aveugles et Disposé pour eux, par L. Braille, Répéteur à L’institution Royale des Jeunes Aveugles|url=https://nfb.org/sites/nfb.org/files/images/nfb/publications/braille/thefirstpublicationofthebraillecode.html|publisher=L’institution Royale des Jeunes Aveugles|place=Pariz}}
* {{Navedi knjigo|first1=Ursula|last1=Bredel|ref=Bredel2008|year=2008|title=Die Interpunktion des Deutschen: Ein kompositionelles System zur Online-Steuerung des Lesens|publisher=Max Niemeyer Verlag|isbn=978-3-484-30522-9|issn=0344-6727|location=Tübingen}}
* {{Navedi knjigo|first1=Herbert E.|last1=Brekle|ref=Brekle1995|year=1995|title=Linguistische Berichte|chapter=Neues über Groß- und Kleinbuchstaben. Theoretische Begründung der Entwicklung der römischen Majuskelformen zur Minuskelschrift|pages=3–21|publisher=Westdeutscher Verlag|publication-place=Opladen}}
* COBISS 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.cobiss.si/|title=COBISS.SI|accessdate=25. 2. 2025|ref=COBISS2025|work=COBISS|Year=2025}}
* {{Navedi splet|url=https://www.color-blindness.com/2009/01/19/colorblind-colors-of-confusion/|title=Colorblind Colors of Confusion|accessdate=28. 1. 2025|ref=Colblindor2009|work=Colblindor|author=Colblindor}}
* {{Navedi knjigo|first1=John|last1=DeFrancis|ref=DeFrancis1989|year=1989|title=Visible Speech: The Diverse Oneness of Writing Systems|publisher=University of Hawaii Press|isbn=0-8248-1207-7|location=Honolulu}}
* {{Navedi splet|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1355/pisec-%C5%BEenskega-spola-je-piska|title=Pisec ženskega spola je ... piska?|accessdate=22. 1. 2025|ref=Dobrovoljc2016|last=Dobrovoljc|first=Helena|work=Jezikovna svetovalnica|Year=2016}}
* {{Navedi knjigo|first1=Christa|last1=Dürscheid|ref=Dürscheid2016|year=2016|title=Einführung in die Schriftlinguistik|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|isbn=978-3-8252449-5-8|doi=10.36198/9783838544953|location=Göttingen}}
* Feroot 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.feroot.com/education-center/what-is-a-homoglyph-attack/|title=What is a Homoglyph Attack?|accessdate=27. 1. 2025|ref=Feroot2025}}
* {{Navedi knjigo|first1=Branko|last1=Fučić|ref=Fučić1982|year=1982|title=Glagoljski natpisi|publisher=Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti|location=Zagreb|editor1-last=Gortan|editor2-last=Hamm|editor3-last=Mohorovičić|editor4-last=Nazor|editor1-first=Veljko|editor2-first=Josip|editor3-first=Andre|editor4-first=Anica|url=https://glagoljica.hr/?pr=iiif.v.a&id=581694&tify=}}
* {{Navedi knjigo|first1=Nanna|last1=Fuhrhop|ref=Fuhrhop2011|year=2011|title=Written Language & Literacy|chapter=The length hierarchy and the graphematic syllable: Evidence from German and English|pages=275–292|issn=1387–6732|last2=Buchmann|last3=Berg|first2=Franziska|first3=Kristian|doi=10.1075/wll.14.2.05fuh|publisher=John Benjamins Publishing Company|volume=14/2}}
* {{Navedi knjigo|first1=Slavomír|last1=Gálik|ref=Gunaratne2001|year=2014|title=Human Affairs|url=https://www.researchgate.net/publication/273496899_The_Gutenberg_galaxy_and_its_twilight_in_the_context_of_contemporary_electronic_media|chapter=The Gutenberg galaxy and its “twilight” in the context of contemporary electronic media|pages=461–469|issn=0016-5492|publisher=Springer|last2=Gáliková Tolnaiová|first2=Sabína|volume=24/4|doi=10.2478/s13374-014-0241-x}}
* {{Navedi knjigo|first1=Timotej|last1=Globačnik|ref=Globačnik2011|year=2011|title=Stiskanje in rekonstrukcija rastrskih pisav z verižno kodo: Doktorska dizertacija|url=https://core.ac.uk/download/pdf/67548778.pdf|location=Topolščica}}
* {{Navedi knjigo|first1=Igor|last1=Grdina|ref=Grdina2004|year=2004|title=Brižinski spomeniki (Monumenta Freisinga): Elektronska znanstvenokritična izdaja|url=https://nl.ijs.si/e-zrc/bs/html/bs.html|chapter=Paleografska in historična problematika|publisher=Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU|isbn=961-6568-33-7|edition=spletna}}
* {{Navedi knjigo|first1=Jožef|last1=Gregorc|ref=Gregorc2016|year=2016|title=Standard slovenske brajice: Posodobitev slovenske 6-točkovne brajice|url=https://brajica.splet.arnes.si/files/2015/02/Brajica-3.0.pdf|publisher=Komisija za slovensko brajico|location=Ljubljana|last2=Jenčič|last3=Jeraša|last4=Repe Kocman|last5=Murn|last6=Pavlin|last7=Wraber|first2=Mateja|first3=Marija|first4=Marija|first5=Tatjana|first6=Blaž|first7=Tomaž}}
* {{Navedi knjigo|first1=Shelton A|last1=Gunaratne|ref=Gunaratne2001|year=2001|title=International Communication Gazette|url=https://www.researchgate.net/publication/237820330_Paper_Printing_and_the_Printing_Press|chapter=Paper, Printing and the Printing Press|pages=459–479|doi=10.1177/0016549201063006001|issn=0016-5492|publication-place=Leiden|publisher=SAGE Publications|volume=63/6}}
* {{Navedi knjigo|first1=Roy|last1=Harris|ref=Harris2000|year=2000|title=Rethinking Writing|publisher=The Athlone Press|isbn=0-485-11547-6|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=Earl M.|last1=Herrick|ref=Herrick1974a|year=1974a|title=The First Lacus Forum 1974|url=https://archive.org/details/firstlacusforum10000makk/page/532/mode/2up?view=theater|publisher=Hornbeam Press, Incorporated|chapter=Orthographies and Scripts: A Necessary Distinction|pages=533–539|publication-place=Columbia, Južna Karolina|editor1-last=Makkai|editor2-last=Becker Makkai|editor1-first=Adam|editor2-first=Valerie}}
* {{Navedi knjigo|first1=Earl M.|last1=Herrick|ref=Herrick1974b|year=1974b|title=Visible Language|url=https://journals.uc.edu/index.php/vl/issue/view/326|publisher=The Cleveland Museum of Art|chapter=A Taxonomy of Alphabets and Scripts|pages=5–32|publication-place=Cleveland, Ohio|editor1-last=Wrolstad|editor1-first=Merald E.}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles F.|last1=Hockett|ref=Hockett1961|year=1961|title=Universals of Language|url=https://archive.org/details/universalsoflang00unse/page/1/mode/2up?view=theater|publisher=The MIT Press|chapter=The Problem of Universals in Language|pages=1–22|publication-place=Cambridge}}
* {{Navedi knjigo|first1=Geoffrey|last1=Horrocks|ref=Horrocks2010|year=2010|title=Greek: A History of Language and Its Speakers|url=https://archive.org/details/horrocks-2/page/n19/mode/2up|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-1-4051-3415-6}}
* {{Navedi knjigo|first1=Matej|last1=Hriberšek|ref=Hriberšek2020|year=2020|title=Keria : studia Latina et Graeca|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/57972227|publisher=Društvo za antične in humanistične študije Slovenije|chapter=Dominik Penn, lexicographer at the intersection of Slovenian and Greek|pages=85–117|publication-place=Ljubljana|doi=10.4312/keria.22.2.85-117|issn=1580-0261|cobiss=57972227|volume=22/2}}
* ISO/IEC 10646:2020 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC10646|year=2020|title=ISO/IEC 10646:2020 Information technology — Universal coded character set (UCS)|url=https://www.iso.org/standard/76835.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 646:1991 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC646|year=1991|title=ISO/IEC 646:1991(en) Information technology — ISO 7-bit coded character set for information interchange|url=https://www.iso.org/standard/4777.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 8859-2:1999 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC8859|year=1999|title=ISO/IEC 8859-2:1999 Information technology — 8-bit single-byte coded graphic character sets|url=https://www.iso.org/standard/28246.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 9995-1:2009 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC9995|year=2009|title=ISO/IEC 9995-1:2009 Information technology — Keyboard layouts for text and office systems|url=https://www.iso.org/standard/51645.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 35}}
* {{Navedi knjigo|first1=Saša|last1=Istenič|ref=Istenič2011|year=2011|title=Izbirni predmet kitajščina|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni/Kitajscina_izbirni.pdf|publisher=Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo|last2=Sernelj|first2=Tea|publication-place=Ljubljana}}
* JUS I.B1.002 1987 = {{Navedi knjigo|ref=JUS I.B1.0021987|year=1987|title=Serbocroatioan and Slovenian Latin Alphabet|url=https://itscj.ipsj.or.jp/ir/141.pdf|publisher=Federal Institution for Standardization|publication-place=Beograd}}
* {{Navedi knjigo|first1=Simona|last1=Klemenčič|ref=Klemenčič2019|year=2019|title=Slovenski jezik in njegovi sosedje|url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2019/10/SSK-2019-zbornik-splet-2019_web.pdf|chapter=Srednješolski učbeniki za slovenščino o nastanku in razvoju pisave|pages=214–221|editor1-last=Šekli|editor2-last=Rezoničnik|editor1-first=Matej|editor2-first=Lidija|isbn=978-961-6715-29-4|issn=1408-3043|cobiss=301766144}}
* {{Navedi knjigo|first1=Paul D.|last1=LeBlanc|ref=LeBlanc2017|year=2017|title=Deciphering the proto-Sinaitic script : making sense of the Wadi el-Hol and Serabit el-Khadim early alphabetic inscriptions|url=https://books.google.si/books?id=zjJNDwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false|publisher=Subclass Press|isbn=978-0-9952844-0-1}}
* {{Navedi knjigo|first1=Hassan Ahmed|last1=Maliku|ref=Maliku2020|year=2020|title=A concise etymological vocabulary of Dhivehi language|url=https://dsal.uchicago.edu/dictionaries/maniku/|publisher=The Royal Asiatic Society of Sri Lanka|location=Colombo}}
* {{Navedi knjigo|first1=Richard|last1=Mattessich|ref=Mattessich2002|year=2002|title=Accounting Historians Journal|chapter=The Oldest writings, and Inventory Tags of Egypt|pages=195–208|volume=29/1|doi=10.2308/0148-4184.29.1.195}}
* {{Navedi knjigo|first1=Juan-José|last1=Marcos|ref=Marcos2024|year=2024|title=Fonts for Latin Paleography|url=https://www.typofonts.com/LATIN_PALEOGRAPHY.pdf|edition=6}}
* {{Navedi knjigo|first1=Dimitrios|last1=Meletis|ref=Meletis2020|year=2020|title=The Nature of Writing : A Theory of Grapholinguistics|url=https://www.fluxus-editions.fr/meletis-the-nature-of-writing-2020.pdf|publisher=Fluxus Editions|isbn=978-2-9570549-2-3|issn=2681-8566|doi=https://doi.org/10.36824/2020-meletis|location=Brest}}
* {{Navedi knjigo|first1=Dimitrios|last1=Meletis|ref=Meletis2022|year=2022|title=Writing Systems and Their Use : An Overview of Grapholinguistics|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110757835/html|publisher=Walter de Gruyter GmbH|isbn=978-3-11-075777-4|doi=https://doi.org/10.1515/9783110757835|location=Berlin/Boston|last2=Dürscheid|first2=Christa|editor-last=Gianollo|editor-first=Chiara|volume=369}}
* {{Navedi knjigo|first1=Franz S.|last1=Metelko|ref=Metelko1825|year=1825|title=Lehrgebaͤude der Sloweniſchen Sprache im Roͤnigreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Nach dem Lehrgebaͤude der boͤhm. Sprache des Hrn. Abbé Dobrrowsky.|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V2HLYMI|publisher=Leopold Eger, Gubernialbuchdrucker|location=Ljubljana}}
* {{Navedi knjigo|first1=Larkin|last1=Mitchell|ref=Mitchell1999|year=1999|title=Archaeology|url=https://archive.archaeology.org/9903/newsbriefs/egypt.html|chapter=Earliest Egyptian Glyphs|volume=52/2}}
* {{Navedi knjigo|first1=Alexander|last1=Nesbitt|ref=Nesbitt1957|year=1957|title=The history and technique of lettering|url=https://archive.org/details/historytechnique0000nesb/page/70/mode/2up|publisher=Dover Publications|isbn=486-20427-8|location=New York}}
* OALD 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.oxfordlearnersdictionaries.com/definition/english/notation?q=notation|title=Oxford Advanced Learner's Dictionary|accessdate=19. 1. 2025|ref=OALD2025|publisher=Oxford University Press}}
* {{Navedi knjigo|first1=Andrew|last1=Robinson|ref=Robinson2009|year=2009|title=Writing and Script: A Very Short Introduction|url=https://books.google.si/books?id=zcXH52jICOEC&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false|publisher=Oxford University Press|isbn=978–0–19–956778–2|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=John|last1=Penney|ref=Penney2011|year=2011|title=A Companion to the Latin Language|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781444343397.ch14|chapter=Archaic and Old Latin|pages=220–235|editor1-last=Clackson|editor1-first=James|doi=10.1002/9781444343397.ch14}}
* PRC NLC 2020 = {{Navedi knjigo|ref=PRC NLC|year=2020|title=通用规范汉字笔顺规范|url=https://f.hainnu.edu.cn/2023/1030/20231030090716271.pdf|publisher=中华人民共和国教育部，国家语言文字工作委员会}}
* {{Navedi knjigo|first1=Beatrice|last1=Primus|ref=Primus2004|year=2004|title=Written Language & Literacy|chapter=A featural analysis of the Modern Roman Alphabet|pages=235–274|issn=1387–6732|publisher=John Benjamins Publishing Company|doi=10.1075/wll.7.2.06pri}}
* {{Navedi knjigo|first1=Beatrice|last1=Primus|ref=Primus2006|year=2006|title=Orthographietheorie und Rechtschreibunterricht|chapter=Buchstabenkomponenten und ihre Grammatik|pages=5–44|issn=0344-6727|publisher=Max Niemeyer Verlag|isbn=978-3-484-30509-0|publication-place=Tübingen|editor-last=Bredel|editor-first=Ursula}}
* {{Navedi knjigo|first1=Carlo|last1=Puini|ref=Puini1878|year=1878|title=Elementi della grammatica mongolica|url=https://archive.org/details/puini-elementi-della-grammatica-mongolica-1878/page/n7/mode/2up|publisher=Tipografia dei successori Le Monnier|place=Firence}}
* {{Navedi knjigo|first1=Finn|last1=Rasmussen|ref=Rasmussen2009|year=2009|title=The Phaistos Disc|url=https://finse.dk/phaistos.pdf}}
* {{Navedi knjigo|first1=Clinton|last1=Robinson|ref=Robinson2003|year=2003|title=Writing unwritten languages: a guide to the process; working paper|url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000226475|first2=Karl Erland|last2=Gadelii}}
* {{Navedi knjigo|first1=Geoffrey|last1=Sampson|ref=Sampson1985|year=1985|title=Writing Systems:A Linguistic Introduction|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-1756-7|location=Stanford, Kalifornija}}
* {{Navedi knjigo|first1=Isaak Jakob|last1=Schmidt|ref=Schmidt1831|year=1831|title=Grammatik der mongolischen Sprache|url=https://archive.org/details/bub_gb_qtMzxWTKkeQC/page/n5/mode/2up|publisher=Gedruckt in der Buchdruckerei der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften|place=Sankt Peterburg}}
* SES 2016 = {{Navedi knjigo|ref=SES|year=2016|title=Slovenski etimološki slovar|url=https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar|publisher=Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|isbn=|location=Ljubljana|last1=Snoj|first1=Marko|issn=2385-8613|edition=3}}
* SIST 2009 = {{Navedi knjigo|ref=SIST2009|year=2009|title=Informacijska tehnologija – Slovenska tipkovnica – Razporeditev znakov|publisher=Slovenski inštitut za standardizacijo|location=Ljubljana|url=https://cdn.standards.iteh.ai/samples/5246/0f0cead10d90484db56669e9aa9b5fb0/SIST-1044-2009.pdf}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles Georges|last1=Soulié|ref=Soulié1903|year=1903|title=Éléments de grammaire mongole (dialecte ordoss)|url=https://archive.org/details/lmentsdegrammai00soulgoog/page/n9/mode/2up|publisher=Imprimerie nationale|place=Pariz|editor-last=Leroux|editor-first=Ernest}}
* SP 2001 = {{Navedi knjigo|ref=SP2001|year=2003|title=Slovenski pravopis|url=http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC|isbn=978-961-6568-89-0|location=Ljubljana|editors=Ahlin, Martin; Dular, Janez; Gantan, Kajetan; Jakopin, Franc; Menart, Janez; Moder, Janko; Pogorelc, Breda; Suhadolnik, Stane; Toporišič, Jože|chapter=I Pravila|chapter-url=https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf}}
* SSKJ 2015 = {{Navedi knjigo|ref=SSKJ|year=2015|title=Slovar slovenskega knjižnega jezika|url=https://www.fran.si/133/|publisher=Cankarjeva  založba|isbn=978-961-282-010-7|location=Ljubljana|authors=Bajec, Anton, in drugi}}
* {{Navedi knjigo|first1=Matej|last1=Šekli|ref=Šekli2024|year=2024|title=Jezik in slovstvo|url=https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/18090|doi=https://doi.org/10.4312/jis.69.1-2.67-88|volume=69/1-2|chapter=Zakaj je jezik ''Brižinskih spomenikov'' zgodnja slovenščina?|pages=67–88}}
* {{Navedi splet|url=https://www.graficar.si/index.php/geslovniki/19-tipografski-geslovnik|title=Tipografski geslovnik|accessdate=23. 1. 2025|ref=Štefan2008|last=Štefan|first=Matic|Year=2008}}
* {{Navedi knjigo|first1=Primož|last1=Trubar|ref=Trubar1550|year=1550|title=Abecedaꝛium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0/?euapi=1&query=%27keywords%3dabecedarium+vnd+der+klein+catechismus+in+der+windischen+sprach%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|publisher=Skuryaniz, Jernei|location=Tübingen|cobiss=185417728}}
* UN 2007 = {{Navedi knjigo|ref=UN2007|year=2007|title=Technical reference manual for the standardization of geographical names|url=https://unstats.un.org/unsd/geoinfo/ungegn/docs/pubs/UNGEGN%20tech%20ref%20manual_m87_combined.pdf|publisher=Zduženi narodi|isbn=978-92-1-161500-5|location=New York|author=Ekspertna skupina Organizacije združenih narodov za zemljepisna imena}}
* Unicode 2005 = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/standard/translations/slovenian.html|title=Kaj je Unicode?|accessdate=23. 1. 2025|ref=Unicode2005|publisher=The Unicode Consortium|Year=2005}}
* Unicode 2025a = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/charts/|title=Unicode 16.0 Character Code Charts|accessdate=27. 1. 2025|ref=Unicode2025a}}
* Unicode 2025b = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/glossary/|title=Glossary of Unicode Terms|accessdate=23. 1. 2025|ref=Unicode2025b|publisher=The Unicode Consortium}}
* Unicode 2025c = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/versions/Unicode16.0.0/core-spec/|title=The Unicode® Standard: Version 16.0 – Core Specification|accessdate=19. 1. 2025|ref=Unicode2025c}}
* Unicode 2025d = {{Navedi splet|url=https://cldr.unicode.org/index/cldr-spec/transliteration-guidelines|title=Unicode Transliteration Guideline|accessdate=5. 3. 2025|ref=Unicode2025d}}
* Unicode Statistics 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/versions/stats/charcountv16_0.html|title=Unicode® Version 16.0 Character Counts|accessdate=27. 1. 2025|ref=UnicodeStatistics2025}}
* {{Navedi splet|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2342/pisava-in-%C4%8Drkopis|title=Pisava in črkopis|accessdate=18. 2. 2025|ref=Weiss2017|last=Weiss|first=Peter|work=Jezikovna svetovalnica|Year=2017}}
* {{Navedi splet|url=https://blog.tubikstudio.com/negative-space-in-design-tips-and-best-practices-2/|title=Negative Space in Design: Tips and Best Practices|accessdate=19. 1. 2025|ref=Yalanska2025|last=Yalanska|first=Marina}}
* {{Navedi knjigo|first1=Janez|last1=Zor|ref=Zor1977|year=1977|title=Nahtigalov zbornik ob stoletnici rojstva|chapter=Glagolica na Slovenskem|pages=483–495}}
* {{Navedi knjigo|first1=Janez|last1=Zor|ref=Zor1985|year=1985|title=Bogoslovni vestnik|volume=45/2|chapter=Glagolska pričevanja na Slovenskem|pages=183–191}}
* {{Navedi knjigo|first1=Алексѣй|last1=Бобровников|ref=Бобровников1849|year=1849|title=Грамматика монгольско-калмыцкого языка|url=https://books.google.si/books?id=H7c9AAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false|publisher=университетская типография|place=Kazan}}
* {{Navedi knjigo|first1=Якоб|last1=Шмидт|ref=Шмидт1832|year=1832|title=Грамматика монгольскаго языка|url=https://archive.org/details/grammatikamongol00schm/page/n5/mode/2up|place=Sankt Peterburg}}